Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
voljen (26-50) ![](arw_left.gif)
- nôvoizvóljen in nôvo izvóljen -a -o prid. (ō-ọ́) knjiž. nedavno izvoljen, nov: novoizvoljeni odbor, predsednik; novoizvoljena skupščina ♪
- ozlovóljenost -i ž (ọ̑) knjiž. nejevolja: radovednost se je spremenila v ozlovoljenost / z obraza se mu bere ozlovoljenost ♪
- povóljen -jna -o prid., povóljnejši (ọ́ ọ̄) knjiž. dober, zadovoljiv: povoljen uspeh; napravil je nanj povoljen vtis / povoljne ocene / dati povoljen odgovor pozitiven, pritrdilen ∙ zastar. novi oskrbnik je bil ljudem povoljen jim je ugajal, so bili z njim zadovoljni povóljno prisl.: zadeva je povoljno rešena ♪
- privoljênje -a s (é) glagolnik od privoliti: dekletovo privoljenje v poroko; tiho privoljenje / to so naredili brez njegovega privoljenja soglasja; šla sta s privoljenjem staršev z dovoljenjem ♪
- prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo ♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine prostovóljno prisl.: prostovoljno narediti, se odločiti ♪
- radovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi ● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem radovóljno prisl.: radovoljno je odšel z njim ♪
- samovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji ♪
- sámozadovóljen -jna -o prid. (ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati ♪
- slabovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki je (navadno) slabe volje: običajno je redkobeseden in slabovoljen / ošinila ga je s slabovoljnim pogledom slabovóljno prisl.: slabovoljno je odgovarjal na vprašanja ♪
- svojevóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: svojevoljen in trmast človek; ta ženska je zelo svojevoljna // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: svojevoljen poseg, ukrep / svojevoljna prekinitev dela samovoljna prekinitev dela svojevóljno prisl.: svojevoljno ravnati ♪
- zadovóljen -jna -o prid., zadovóljnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami: prijetno je delati v družbi zadovoljnih sodelavcev; zadovoljen je bil, da se je kar smehljal; zadovoljen se je vrnil domov; rad vidi svoje goste zadovoljne; vidno, ekspr. v dno srca zadovoljen / iron. si zdaj zadovoljen, ko je šipa razbita; evfem. nisem najbolj zadovoljen nisem zadovoljen // ki je večkrat, navadno v takem stanju: vsi so ga poznali kot zadovoljnega človeka; od malega je miren in zadovoljen // ki izraža, kaže tako stanje: zadovoljen obraz / zadovoljno življenje 2. v povedni rabi ki ima pozitiven, odobravajoč
odnos do koga, česa: gospodar je z najetimi delavci zadovoljen; biti zadovoljen s samim seboj; zadovoljen sem, da tega nisem storil / biti z malim zadovoljen 3. zastar. vesel: zadovoljen je bil srečnega izida / kljub prigovarjanju ni bil zadovoljen iti ni hotel iti ● ekspr. te rastline z jutranjim zalivanjem niso zadovoljne zanje tako zalivanje ni primerno; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni zadovóljno prisl.: zadovoljno si meti roke; zadovoljno se smehljati; zadovoljno spregovoriti, živeti ♪
- zadovoljênost -i ž (é) dejstvo, da je kdo zadovoljèn: duhovna in telesna zadovoljenost / spolna zadovoljenost ♪
- zlovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) knjiž. ki je slabe volje, nerazpoložen: ves večer je bil molčeč in zlovoljen; bolezen ga je delala zlovoljnega; iz mesta se je vrnil zlovoljen / bil je zlovoljen zaradi navzočnosti tujca nejevoljen, jezen / zlovoljen obraz, pogled zlovóljno prisl.: zlovoljno mu je segel v besedo ♪
- absolutíst -a m (ȋ) 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma ♪
- agráren -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, politika; agrarno-industrijske države / agrarna stranka 2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: rešitev agrarnega vprašanja; agrarni interesent interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo ♪
- aklamácija -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
- amatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta ♪
- argumentíranje -a s (ȋ) glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen ♪
- árhont -a m (ȃ) pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi ♪
- asistènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi ♪
- atamán -a m (ȃ) 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov ♪
- avtokrát -a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata ♪
- avtoritáren -rna -o prid. (ȃ) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip ♪
- avtorizácija -e ž (á) uradno dovoljenje; potrdilo, pooblastilo: dobiti avtorizacijo za gradnjo ♦ jur. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične // zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana ♪
- blagoslòv -óva m (ȍ ọ̄) 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu / blagoslov oljk blagoslovitev 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar) ∙ vznes. zakonski blagoslov otroci 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl) ◊ etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226