Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vola (172)

1.      volán ¹ -a m (ȃ) krmilo, zlasti pri motornem vozilu: obračati, preprijeti volan; zasukati, zavrteti volan v desno; volan avtomobila, traktorja / zakleniti volan ∙ ekspr. prepustiti volan sopotniku vožnjo vozila z volanom; ekspr. za volanom je bila ženska vozila je; ekspr. dvajset let sedeti za volanom biti (poklicni) voznik ♦ aer. volan delu nesklenjenega obroča podoben del krmilne naprave velikih letal; šport. volan boba ♪
2.      volán ² -a m (ȃ) nabran ali naguban okrasni kos blaga, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke, naborek: prišiti volane na krilo; zavese z volani ♪
3.      volána  -e ž (ȃ) nabran ali naguban okrasni kos blaga, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke, naborek: bluza, krilo z volano, volanami / plisirana volana ♪
4.      volánček  -čka m (ȃ) manjšalnica od volan, naborek: prišiti volančke; obleka z volančki ♪
5.      volánica  -e ž (ȃ) manjšalnica od volana: z volanicami okrašeno krilo ♪
6.      volapik  tudi volapük -a [-pík] m (ȋ) umeten jezik na osnovi angleščine in sestavin nemščine, francoščine in latinščine: govoriti volapik, v volapiku; volapik in esperanto ♪
7.      volár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem volov: volar žene vole na pašo; hlapec volar // star. volovski prekupčevalec: na sejmu so volarji kupili, prodali vse vole ◊ astr. Volar ozvezdje severne nebesne polute, vidno na večernem nebu spomladi ♪
8.      bívolar  -ja m (ȋ) pastir bivolov ♪
9.      drvolázec  -zca m (ȃ) zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis ♪
10.      dvólastník  -a m (ọ̑-í) zemljiški posestnik, ki ima zemljišče na obeh straneh državne meje: carinske olajšave za dvolastnike ♪
11.      dvólastníški  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na dvolastnike ali dvolastništvo: dvolastniške pravice; dvolastniško dovoljenje za prehod čez mejo / dvolastniško posestvo ♪
12.      dvólastníštvo  -a s (ọ̑-ȋ) pojav ali dejstvo, da ima kdo zemljišče na obeh straneh državne meje: najprej je bilo treba rešiti vprašanje dvolastništva // redko dvolastniško posestvo: manjšanje števila zasebnih dvolastništev ♪
13.      pávola  -e ž (á) star. bombažna preja: nogavice iz bele pavole; volna, pomešana s pavolo ♪
14.      plavolás  in plavolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima svetle lase: plavolasi otroci; bila je plavolasa, modrooka, zelo živahna deklica ♪
15.      plavolásec  -sca m (ȃ) kdor ima svetle lase: ima štiri sinove in vsi so plavolasci ♪
16.      plavoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima svetle lase: on je črnolas, njegova sestra pa je plavolaska ♪
17.      plavolášček  -čka m (ȃ) manjšalnica od plavolasec: na dvorišču se je igral rdečeličen plavolašček ♪
18.      rjavolás  in rjavolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima rjave lase: rjavolas fant ♪
19.      rjavolásec  -sca m (ȃ) kdor ima rjave lase: visok rjavolasec ♪
20.      rjavoláska  -e ž (ȃ) ženska, ki ima rjave lase: kodrasta rjavolaska ♪
21.      sivolás  in sivolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sive lase: sivolas starček; je že sivolasa ♪
22.      sivolásec  -sca m (ȃ) kdor ima sive lase: revno oblečen sivolasec; starec sivolasec ♪
23.      barantáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke ♪
24.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas ♦ zool. beloglavi jastreb ♪
25.      bívol  -a m (ȋ) divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus ♪

1 26 51 76 101 126 151