Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vola (126-150)


  1.      sívec  -vca m (ȋ) 1. siva žival, navadno vol: voz sta vlekla močna sivca; sivec in plavec / vol sivec ♦ vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu 2. nav. slabš. sivolas moški, navadno star: sivec mu je dajal nauke; onemogli sivec / star sivec ● knjiž., ekspr. na nebu je bil težek sivec siv oblak ♪
  2.      sivo... 1 prvi del zloženk nanašajoč se na siv: sivodlak, sivolasec, sivorep ♪
  3.      sivoglàv  in sivogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolas ◊ zool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca ♪
  4.      sivór  -ja m (ọ̑) star. sivolas, navadno star moški: vrata mu je odprl dobrodušen sivor // siva žival, navadno volk: sivor je raztrgal ovco ♪
  5.      slíniti  -im nedov. (í ȋ) 1. močiti s slino: sliniti srbeče mesto; pes liže in slini dečkovo roko; sliniti znamke; sliniti z jezikom; sliniti si prste 2. slabš. poljubljati, ljubkovati: kaj ga pa sliniš; kar pred ljudmi se slinita slíniti se 1. izločati slino iz ust, gobca: otrok se je močno slinil; vola sta se slinila in težko dihala / polž se slini 2. slabš. dobrikati se, prilizovati se: slini se novemu šefu; ne slini se s pohvalami / rad se slini okoli deklet ∙ slabš. nehaj se sliniti jokati; slabš. k vsaki veseli družbi se slini se ji hoče nepovabljen, nezaželen pridružiti; slabš. že dolgo se slini za njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost slinèč -éča -e: slineči se psi ♪
  6.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči ♪
  7.      spáriti  -im in sparíti -ím dov., spáril (á ȃ; ȋ í) 1. spolno združiti živali, navadno za pleme: spariti kobilo z dobrim žrebcem 2. narediti, da kaj sestavlja par: spariti (dva) vola za vprego / čevlje je sparil in pospravil 3. nar. prevarati, ukaniti: hotel jih je spariti; lepo, pošteno ga je sparil spáriti se, in sparíti se 1. pri živalih spolno se združiti: samec in samica se sparita; psica se ni sparila ♦ čeb. matica se spari 2. vulg. imeti spolne odnose: z vsako žensko bi se sparil spárjen -a -o in sparjèn -êna -o: mlada konja sta dobro sparjena; plesalci so bili hitro sparjeni; sparjena žival ♪
  8.      spítati  -am tudi izpítati -am dov. (ȋ) s pitanjem zrediti: spitati gos, purana, svinjo; spitati vola do določene teže spítan tudi izpítan -a -o: spitani prašiči; debel je kot spitan puran ♪
  9.      srebrnolás  in srebrnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. sivolas: srebrnolas starec / srebrnolasa glava ♪
  10.      stárček  -čka m (ȃ) ekspr. star moški: starček je rad pripovedoval o svoji mladosti; bolehen, sivolas starček; hoditi kot starček ♪
  11.      stárec  -rca m (ȃ) star moški: starec obnemore, se pootroči; sivolas, sključen starec; glas starca; hoditi kot starec / ekspr. poročila se je s starcem z moškim, precej starejšim od sebe // mn., ekspr. star človek: teh dogodkov se spominjajo samo še starci / mladi starci mladi ljudje z značilnimi znaki starosti; vsega naveličani mladi ljudje // star. starejši samec: petelin starec se je ponosno sprehajal po dvorišču ♦ lov. ustreljeni jelen je bil kapitalni starec ♪
  12.      starešína  -e tudi -a m (í) 1. vodja družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina // vodja kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred 2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin 3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino // nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti ♪
  13.      starína  -e m (í) ekspr. starec: o sebi pravi, da je že starina; sivolas starina ♪
  14.      súkati  -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo / zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati ● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati súkati se 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori // ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni ● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki súkan -a -o: tanko sukana nit ♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej ♪
  15.      svetloók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima svetle oči: bil je plavolas in svetlook ♪
  16.      šíba  -e ž (í) 1. daljša tanka, upogljiva veja, navadno brez stranskih vej: odrezati šibo; leskova, vrbova šiba; enoletna, muževna šiba; grm z dolgimi šibami; od strahu se trese kot šiba na vodi // taka veja, ločena od rastline: poganjati, švrkati vola s šibo; sveženj šib / pastirska šiba; šiba bajanica; košara iz šib / vezati trte s šibo 2. ekspr. udarec (s šibo): poznajo se mu sledovi šibe / obsodili so ga na dvesto šib 3. star., navadno s prilastkom velika nesreča, nadloga: povodenj je največja šiba za kmeta; strašna šiba prihaja nad nas / šiba božja jih je udarila, zadela 4. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane; metlica: s šibo dobro zmešati smetano / šiba za sneg 5. obrt. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnikar je zamenjal zlomljeno šibo ● ekspr. kadar je nagajal, je pela šiba je bil tepen s šibo; je bil tepen sploh; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; nekdaj tek skozi šibe kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb ♪
  17.      štánga  -e ž (ȃ) nižje pog. železna palica, drog: delati s štango luknje v zemljo; odriniti splav z dolgo štango / štanga za stepanje preprog; štanga pri moškem kolesu ● pog. držati komu štango ščititi ga, podpirati ga pri njegovem navadno negativnem delovanju, ravnanju; nar. pripeti vola k štangi k ojesu; star. kupiti štango tobaka paličico zvitega tobaka za žvečenje ♪
  18.      teléga  -e ž (ẹ̄) 1. v ruskem okolju kmečki voz na štirih kolesih, zlasti za prevažanje tovora: naložiti na telego / peljati v telegi / pripeljati telego krompirja 2. mn., nar. vzhodno jarem za par živali z vodoravno nameščeno letvijo pod vratom: zapreči vola v telege ♪
  19.      têpsti  têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival; tepsti po glavi; tepsti z roko, s šibo; tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; redko ptica tepe s krili maha, udarja 2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega têpsti se 1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom 2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom // v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek 3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom ● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; redko tepsti se z revščino otepati se tepèn -êna -o: tepen otrok ∙ ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo ♪
  20.      tŕd  -a -o tudi -ó prid., tŕši (ȓ ŕ) 1. ki se pod pritiskom ne udere, vda (rad): trda blazina, postelja / trd živalski oklep / hoditi po trdem snegu; trda, uhojena pot / ekspr. spati na trdih tleh / trdi svinčnik ki tudi ob večjem pritisku dela manj vidno črto // ki se ne da (rad) raziti, obdelovati: trda kamnina; trda skala; trd kot beton // ki se ne da (rad) gnesti, oblikovati: trda snov; trdo testo / ta zemlja je še trda se še ne da (rada) obdelovati / trdi in mehki klobuki // ki se ne da (rad) rezati, gristi: trd kruh, sir; trda lupina jabolka; trda skorja; trdo meso starih živali / sadje je še trdo še ni sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek neugodja: trd ovratnik; trdo poškrobljeno platno; trdo sukno; trdo usnje / trda dlaka / trda, raskava koža na dlaneh 3. ekspr. manj gibljiv, težko gibljiv: ima trde prste; trdo koleno / trd volan / biti ves trd od mraza, strahu / biti trd kakor mrlič negiben, tog // ki ne izraža, kaže lahkotnosti: trdi gibi; trda hoja / trd izgovor tujih besed / trd ritem 4. nav. ekspr. ki prinaša trpljenje, težave: to so bili trdi časi; trda stvarnost / trdo življenje / trd boj; do tja je še več ur trde hoje naporne; trdo delo težko, težaško / trda preizkušnja huda, težka 5. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: trd stisk roke; trd udarec po mizi / star. trd spanec trden / knjiž. trda revščina huda, velika / zunaj je trda tema popolna; ekspr. delati do trde noči; knjiž. letos je trda zima huda, zelo mrzla / knjiž.: trde barve močne, izrazite; trda svetloba 6. ekspr. strog, neprizanesljiv: trd, a pravičen mož; biti trd do otrok, z otroki / trd značaj / trda očetova roka / trda pravica / trda kazen // neuklonljiv, nepopustljiv: trd, neprijazen človek / kljub mučenju je ostal trd in ni ničesar izdal / trd kmet 7. nav. ekspr. ki ne vsebuje, izraža prijaznosti, naklonjenosti: reči kaj s trdim glasom; trd pogled; trde besede / na obrazu so se mu prikazale trde poteze; njegove oči so ostale trde in mrzle 8. nav. ekspr. neobčutljiv, brezčuten: sčasoma je postal trd, nič več ga ni prizadelo ● ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo; ekspr. streti trd oreh rešiti težko, neprijetno stvar; trdi pristanek letala pristanek, pri katerem se letalo lahko razbije, poškoduje; pog., ekspr. gostje so že trdi pijani, vinjeni; ta jezik je trd ima sorazmerno malo samoglasnikov; jezik pripovedi je okoren, trd slovnično, stilno neizoblikovan; nizko ranjenec je že trd mrtev; ekspr. učenec je trde glave, ima trdo glavo se težko uči; žarg., šport. trda igra neobzirna, zelo borbena igra; ekspr. ima trdo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. on potrebuje trdo roko odločno, dosledno vodstvo; ekspr. vladati s trdo roko odločno, s silo, nasiljem; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; pog. štedilnik na trdo gorivo trdno gorivo; on je trdega srca, ima trdo srce je neusmiljen, neprizanesljiv ◊ agr. trdi sir zorjen sir z manjšim odstotkom vode v brezmastni snovi; trdo vino vino, ki vsebuje veliko kisline, čreslovine, navadno tudi več alkohola; anat. trda mrena zunanja ovojnica centralnega živčevja; trdo nebo sprednji, koščeni del neba; elektr. trdi disk naprava z elektronsko opremo in vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje informacij; fot. trdi negativ negativ, ki nastane pri predolgo časa trajajoči osvetlitvi ali predolgo časa trajajočem razvijanju; trda gradacija ostro prehajanje od bele barve v črno brez vmesnih sivih tonov; jur. trdo ležišče nekdaj poostritev prestajanja zaporne kazni ali ukrep med kazensko preiskavo, po katerem mora kaznjenec, preiskovanec spati na golih deskah; kem. trda voda voda, ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kor. trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in podplatom; les. trdi les les z razmeroma veliko gostoto; lingv. trdi l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; trdi znak osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. trdi čankar razjeda s trdimi robovi, značilna za prvi stadij sifilisa; metal. trdi svinec svinec, ki mu je dodan antimon; trde kovine kovine z veliko trdoto; muz. trdi zastavek zastavek, pri katerem sta glasilki tesno skupaj; teh. trdi lot ali trda spajka lot ali spajka z visokim tališčem; tisk. knjiga s trdimi platnicami s platnicami iz debelejše lepenke trdó tudi tŕdo prisl.: trdo se bojevati za kaj; trdo delati; trdo odgovoriti; trdo ravnati s kom; trdo stopati po sobi; trdo udariti po mizi; trdo zapreti vrata / trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; trdo vezana knjiga knjiga, vezana v trde platnice ∙ oče je svoje otroke trdo držal bil je zelo strog z njimi; star. hoditi trdo za kom tik, tesno tŕdi -a -o sam.: ekspr. trda bo za kmete težko bodo živeli; ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; ekspr. trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; spati na trdem; v trdo kuhano jajce jajce z zakrknjenim rumenjakom; udaril ga je z nečim trdim ♪
  21.      trdína  -e ž (í) 1. knjiž. trden, suh svet, trdna, suha tla: izvlekli so vola iz močvirja na trdino 2. nar. trava, ki raste na suhem, slabem svetu: kositi trdino 3. zastar. trdota: preizkušati trdino kake snovi ● knjiž. mornarji so zagledali trdino kopno ◊ metal. zelo trda zlitina zlasti iz karbidov ♪
  22.      ubíti  ubíjem dov., ubìl (í ȋ) 1. z udarcem, s silo povzročiti smrt a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele s tretjim strelom / ubiti prašiča z električnim tokom / ekspr. dobil je udarec, ki bi vola ubil zelo močen udarec // s silo svojega gibanja, padca povzročiti smrt koga: v gozdu ga je ubilo drevo / druga krogla ga je ubila // s svojo silo, z delovanjem sploh povzročiti smrt: ubila ga je eksplozija, strela / brezoseb. ubilo ga je v rudniku / novica o sinovi smrti je mater skoraj ubila 2. z udarcem, s silo povzročiti, da kaj poči, se poškoduje: ubiti šipo / star. glavo ti ubijem, če te še enkrat zalotim razbijem // v zvezi ubiti jajce na tak način narediti, da se odstrani jajčna lupina: ubil je jajce in ga spekel / ubiti jajce v juho / pog. za zajtrk si je ubil dve jajci pripravil, spekel 3. ekspr. povzročiti, da kdo izgubi svojo telesno, duševno moč: pregovarjanje ga je čisto ubilo; vročina me hitro ubije 4. ekspr. povzročiti izgubo česa duševnega: ta človek mi je ubil veselje, voljo do dela / teh načel čas ne bo ubil razveljavil // povzročiti, da kdo česa ne čuti, se česa ne zaveda več: s pijačo ubiti občutek sramu; ubiti v kom usmiljenje, vest / da bi ubil duševno praznoto, je veliko bral 5. ekspr. narediti, da kaj praznega, neprijetnega glede na zavedanje hitreje mine: ubiti čakanje, čas z branjem 6. ekspr. povzročiti, da kaj izgubi svojo izrazitost, intenzivnost: z dodatkom ubiti barvo; ubiti in poživiti / ubiti glas, odmev / ubiti ritem / te besede so ubile do takrat živahno razpravo 7. v medmetni rabi izraža podkrepitev a) trditve: naj me bog, strela ubije, če lažem b) zanikanja: ne morem, ne znam, pa če me ubiješ ● ekspr. če izve oče, me bo ubil zelo pretepel, kaznoval; ekspr. koliko časa ubije za prazne stvari porabi; ta človek še muhe ne bi ubil je zelo miren, miroljuben; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; žarg., igr. imeti karte za vola ubiti zelo dobre karte ubíti se 1. zaradi padca, udarca ob kaj umreti: padel je s strehe in se ubil; ubiti se z avtomobilom / ekspr. pazi, da se na strmih stopnicah ne ubiješ da ne padeš 2. namerno povzročiti svojo smrt, zlasti z udarcem, s silo: obupal je in se ubil / ubiti se s pištolo / ubiti se s strupom 3. ekspr. izgubiti svojo moč, intenzivnost, zlasti zaradi delovanja nasprotne sile: valovi so se ubili ob obali / njihova vojaška moč se je ubila ● ekspr. delo moraš končati, pa če se ubiješ ne glede na težavnost, napor; zastar. ubiti si nos razbiti si ubívši star.: ubivši stražarja, so imeli pot prosto ubít -a -o: ubit človek; ubit pogled, smeh; našli so ga ubitega; ubite barve; ubita šipa; ubit v vojni; duševno ubit; spati kot ubit zelo trdno ♦ agr. ubito vino vino, ki ne učinkuje sveže; prisl.: ubito odgovoriti, pogledati; ubito rumena barva; sam.: pokopati ubite ♪
  23.      ujármiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. vpreči v jarem: ujarmiti vola ♪
  24.      ukléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom; ukleščiti roko, zapestje; z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati; ukleščiti koga med kolena; brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino ● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več strani ukléščiti se priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji ♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu ukléščen -a -o: med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila ♪
  25.      vàmp  vámpa m (ȁ á) 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi ♦ gastr. tržaški vampi 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje ♪

   1 26 51 76 101 126 151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA