Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vojvodin (9)

1.      vójvodina  -e ž (ọ̑) zgod., zlasti v fevdalizmu dežela ali samostojna država, ki ji vlada vojvoda: germanska vojvodina / vojvodina Kranjska ♪
2.      vójvodinja  -e ž (ọ̑) v nekaterih deželah žena vojvode: vojvoda in vojvodinja ♪
3.      nàdvójvodinja  -e ž (ȁ-ọ̑) ženska oblika od nadvojvoda ♪
4.      deželánstvo  tudi deželjánstvo -a s (ȃ) zgod. 1. članstvo, pravice članov deželnih stanov: podelili so mu deželanstvo vojvodine Kranjske / imeti deželanstvo 2. deželni stanovi: cesar je sredstva za vojaške potrebe zahteval od deželanstva ♪
5.      fólksdôjčer  -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji ♪
6.      koloníst  -a m (ȋ) 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije ♪
7.      princésinja  -e ž (ẹ̑) star. princesa: princesinje in vojvodinje ♪
8.      rusínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Rusine: rusinske vasi v Vojvodini / rusinske pesmi ♪
9.      vójvodstvo  -a s (ọ̑) 1. v nekaterih deželah vojvodski naslov: dobiti vojvodstvo 2. zgod., zlasti v fevdalizmu vojvodina: zgodovina kranjskega vojvodstva 3. na Poljskem večja upravna enota: glavno mesto vojvodstva ♪