Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vojvod (8-32)



  1.      nàdvójvodinja  -e ž (-ọ̑) ženska oblika od nadvojvoda
  2.      deželánstvo  tudi deželjánstvo -a s () zgod. 1. članstvo, pravice članov deželnih stanov: podelili so mu deželanstvo vojvodine Kranjske / imeti deželanstvo 2. deželni stanovi: cesar je sredstva za vojaške potrebe zahteval od deželanstva
  3.      fólksdôjčer  -ja m (ọ̑-ō) med drugo svetovno vojno Nemec, živeč izven meja nacistične Nemčije: izdajal se je za folksdojčerja; vojvodinski folksdojčerji
  4.      investírati  -am dov. in nedov. () 1. uporabiti denar za povečanje premoženja; vložiti, naložiti: veliko investirati / investirati v hišo; pren. za njegovo izobrazbo so investirali precej denarja 2. ekon. uporabiti del nanovo proizvedenih dobrin, sredstev za obnavljanje in povečevanje osnovnih sredstev in zalog; vložiti, naložiti: investirati v industrijo, kmetijstvo, turizem; investirati v razširjeno reprodukcijo / tovarna je veliko investirala v stroje 3. v fevdalizmu slovesno podeliti službo, posest vazalu ali škofu, umestiti: vojvodi so izbrali škofe in jih nato investirali
  5.      kastelán  -a m () knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik: obmejni kastelani; vojvode in kastelani
  6.      koloníst  -a m () 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije
  7.      komtúr  -ja m (ū) zgod. predstojnik viteškega reda: postal je komtur; vojvode in redovni komturji
  8.      koróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Korošce ali Koroško: koroška dežela, zemlja / koroški plebiscit; koroška narečna skupina / prirediti koroško-primorski večer ♦ zgod. ustoličevanje koroškega vojvode
  9.      markí  -ja m () zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode: postal je marki; angleški, francoski marki
  10.      markíz  -a m () zlasti v Angliji in Franciji plemič, za stopnjo nižji od vojvode: postal je markiz; angleški, španski markiz
  11.      nad...  ali nàd... predpona v sestavljenkah () za izražanje a) lege, položaja, premikanja nad čim: nadcesten, nadgroben, nadletavati, nadmorski, nadpalubje, nadvoz, nadzidek, nadzidati b) preseganja glede na družbeni, službeni položaj: nadlogar, nadmoč, nadoblast, nadporočnik, nadškof, nadvojvoda, nadvlada; nadvladovati, nadzirati c) preseganja navadne, običajne mere: nadplanski, nadpolovičen, nadpritisk, nadprodukcija, nadštevilen, nadzvočen č) kvalitativnega preseganja: nadčloveški, nadizkustven, nadljudje, nadnaraven, nadrazumski, nadrealizem, nadstrankarski, nadstvarnost
  12.      pandúr  -ja m (ū) v hrvaškem in madžarskem okolju, nekdaj stražnik, birič: pandurji so množico surovo odganjali od vhodnih vrat / mestni pandur; pren., knjiž. Bleiweis in njegovi pandurji // vojak: vojvodovi pandurji
  13.      podgrádje  -a s () knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema
  14.      princésinja  -e ž (ẹ̑) star. princesa: princesinje in vojvodinje
  15.      rusínski  -a -o prid. () nanašajoč se na Rusine: rusinske vasi v Vojvodini / rusinske pesmi
  16.      stólnik  -a m (ọ̑) 1. zgod., v fevdalizmu visok uslužbenec, navadno na vladarskem dvoru, odgovoren za strežbo pri jedi: ob slavnostih so morali vojvodi streči stolniki // naslov za plemiča: deželni stolnik 2. nar. koroško pšenični kruh: za praznik je bilo dovolj klobas, mesa in stolnika
  17.      ščitonósec  -sca m (ọ̑) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: vojvodov ščitonosec
  18.      uméščanje  -a s (ẹ́) glagolnik od umeščati: obred umeščanja vojvod / umeščanje v prostoru
  19.      ustolíčenje  -a s () glagolnik od ustoličiti: ustoličenje novega vladarja / obred ustoličenja koroških vojvod na Gosposvetskem polju / slovesno ustoličenje predsednika v Ameriki / ustoličenje režima
  20.      ustoličeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor ustoličuje: ustoličevalec nadškofov ♦ zgod. ustoličevalec koroških vojvod
  21.      ustoličevánje  -a s () glagolnik od ustoličevati: ustoličevanje koroških vojvod / ustoličevanje liberalizma v vzgoji
  22.      ustoličeváti  -újem nedov.) 1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličevati škofe, vladarje ♦ zgod. ustoličevati koroške vojvode // ekspr. uradno postavljati, uvajati na službeno mesto: ustoličevati novega predsednika, urednika 2. ekspr. uveljavljati, utrjevati: ustoličevati humanizem / ustoličevati nov politični režim
  23.      ustolíčiti  -im dov. ( ) 1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti ♦ zgod. ustoličiti koroškega vojvodo // ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor 2. ekspr. uveljaviti, utrditi: ustoličiti socializem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstilekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil ustolíčen -a -o: ustoličeni vojvoda; slovesno ustoličen
  24.      vazál  -a m () 1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal 2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov
  25.      vížar  -ja m () 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja

   1 8




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA