Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vojn (76-100)


  1.      bíti  sem [sǝm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ȋ bọ̑m bọ̄dem nísem) I. v osebni rabi 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu / tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu / to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela // izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; dinar je sto par; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I. a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse / njej je bilo dvajset let bila je stara / ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo je imela Partija v osvobodilnem boju e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo III. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj IV. eliptično navadno za poživitev pripovedi a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj? b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj // v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba V. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe ● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila deset tisoč dinarjev je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po sto dinarjev se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.: knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom, bil, bi, bodi ♪
  2.      bliskovít  -a -o prid., bliskovítejši (ȋ) ekspr. zelo hiter: bliskovit umik; dogodki se vrste z bliskovito naglico / bliskovit domislek ♦ voj. bliskovita vojna vojna, v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo napada doseči zmago bliskovíto prisl.: bliskovito je skočil pokonci ♪
  3.      blókfírer  -ja m (ọ̑-í) med drugo svetovno vojno vodja najnižje enote nemške raznarodovalne organizacije na okupiranem ozemlju: blokfirer je obveščal ljudi o shodu; vaški blokfirer ♪
  4.      bôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira orožje iz najstarejših časov; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj ∙ neustalj. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt ♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ♪
  5.      bojevalíšče  -a s (í) voj. del vojnega območja, ki sestavlja geografsko, politično ali operativno-strateško celoto: jadransko, jugoslovansko bojevališče v drugi svetovni vojni ♪
  6.      bojévnik  -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma ♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne ♪
  7.      bojkotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo // ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve ♪
  8.      bólničar  -ja m (ọ̑) kdor poklicno streže bolnikom: zaposlen je kot bolničar; obratni bolničar / vojni bolničar ♪
  9.      bórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec oboroženega spopada, vojak: to je bil star in izkušen borec; borec iz prve svetovne vojne / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev // udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja: borci gredo v napad; borec Cankarjeve brigade / borec iz enainštiridesetega leta udeleženec boja od leta 1941 2. kdor si zelo prizadeva za kaj: borec za mir; borec za pravico, za svobodo ♪
  10.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice ♪
  11.      bratomóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
  12.      bratomorílen  -lna -o prid. (ȋ) bratomoren: bratomorilna vojna ♪
  13.      bratomorílski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) redko bratomoren: bratomorilska vojna ♪
  14.      brezperspektíven  -vna -o prid. (ȋ) ki je brez perspektive, upanja: težaven in brezperspektiven položaj; brezperspektivno životarjenje / to so nerealni in brezperspektivni načrti; brezperspektivne kolonialne vojne // knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: film je pesimističen, brezperspektiven ♪
  15.      brezprizóren  -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih ♪
  16.      brezsŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas brezsŕčno prisl.: brezsrčno so se mu smejali ♪
  17.      búba 1 -e ž (ú) zool. žuželka na razvojni stopnji med ličinko in razvito žuželko: izviti se iz bube; sviloprejkina buba; buba metulja; pren., ekspr. ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel ♪
  18.      bypass  -a [bájpás] m (ā-ȃ) žarg., med. obvod, ki nadomešča obolelo žilo, oboleli del prebavnega trakta: bolnik z bypassom / narediti bypass; dvojni bypass ♪
  19.      céha 2 -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič) ♪
  20.      cernírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. onemogočiti izhod, pobeg; obkoliti, zajeti: cernirati vojno enoto ♪
  21.      cestíšče  -a s (í) ploskev, površina ceste, namenjena zlasti za vozila: razširjevati cestišče; zavoziti s cestišča; asfaltno, kockano, makadamsko cestišče; desno cestišče; dvojno cestišče ♪
  22.      cíklus  -a in cíkel -kla m (ȋ; í) 1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine 2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe ♦ astr. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; med. menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice ♪
  23.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  24.      cóna  -e ž (ọ̑) zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, področje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona področje vojaških operacij / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave ♪
  25.      cool  -a [kúl] m (ȗ) muz. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost: intonacijska hladnost coola; neskl. pril.: cool jazz ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA