Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vodja (186)
- vódja -e in -a m (ọ̑) 1. kdor kaj vodi: biti, postati vodja; določiti vodjo; izbrati za vodjo; dober, preudaren vodja / vodja izmene / umetniški vodja zbora kdor odloča o repertoarju in skrbi za umetniški razvoj zbora / vodja delegacije / vodja oddelka / vodja tečaja / vodja oddaje kdor skrbi, da oddaja poteka po določenem načrtu / vodja izleta 2. kdor z zgledom, nasveti vodi koga: duhovni vodja mladine ◊ gled. vodja predstave kdor vodi potek predstave; navt. vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme; ped. pedagoški vodja kdor usmerja in vodi
pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove ♪
- četovódja -e tudi -a m (ọ̑) poveljnik čete: četovodja v prvi svetovni vojni / četovodja in načelnik gasilcev ♪
- delovódja -e in -a m (ọ̑) uslužbenec, ki vodi ali nadzoruje delo: gozdarski delovodja; delovodja elektrarne; delovodja v tovarni ♪
- izmenovódja -e in -a m (ọ̑) redko vodja izmene: izmenovodja v tovarni ♪
- knjigovódja -e tudi -a m (ọ̑) uslužbenec, ki opravlja knjigovodske posle: knjigovodja v velikem podjetju / razpisati delovno mesto knjigovodje / materialni knjigovodja ♪
- kolovódja -e tudi -a m (ọ̑) slabš. vodja, voditelj: bil je kolovodja mednarodne tolpe; kolovodje so polovili in pozaprli ♪
- ladjevódja -e tudi -a m (ọ̑) 1. navt. čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od krmarja, ali nosilec tega čina: postati ladjevodja 2. star. kapitan, zlasti na manjši ladji ♪
- motorovódja -e tudi -a m (ọ̑) žel. kdor vozi motorni vlak: po trčenju so priprli motorovodjo // navt. motorist: postati motorovodja na barki ♪
- obratovódja -e in -a m (ọ̑) vodja obrata: postal je obratovodja slaščičarne ♪
- oddelkovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja oddelka: napredovati v oddelkovodjo; oddelkovodje in mojstri ♪
- pevovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: bil je pevovodja in režiser; tečaj za pevovodje ♪
- poslovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja manjše trgovine: postal je poslovodja; poslovodja in blagajničarka ♪
- potovódja -e tudi -a m (ọ̑) zastar. vodja potovanja ♪
- računovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: biti računovodja v velikem podjetju ♦ ekon. finančni, stroškovni računovodja ♪
- skupinovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja skupine delavcev, s katerimi opravlja isto delo: skupinovodja v skladišču ♪
- strojevódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja, vodi lokomotivo: strojevodja je preizkušal zaviranje lokomotive; obvestiti strojevodjo o oviri na progi // kdor upravlja, vodi kak stroj sploh: strojevodja papirnega stroja; strojevodja na ladji ♪
- taborovódja -e tudi -a m (ọ̑) redko vodja tabora: določiti taborovodjo ♪
- vlakovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor skrbi za pravilno tehnično sestavo vlaka in vodi osebje: vlakovodja tovornega vlaka ♪
- vojskovódja -e tudi -a m (ọ̑) poveljnik vojske: vojskovodja je podpisal premirje; rimski vojskovodja; slaven vojskovodja; vrhovni vojskovodja ♪
- zborovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: učitelj je bil tudi zborovodja / tečaj za zborovodje ♪
- žagovódja -e tudi -a m (ọ̑) vodja žage (obrata): postati žagovodja ♪
- žerjavovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor upravlja žerjav: podjetje potrebuje več žerjavovodij; tečaj za žerjavovodje ♪
- alojzijevíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja ♪
- analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja ◊ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno ♪
- apretúra -e ž (ȗ) 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila // sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture ♪
1 26 51 76 101 126 151 176