Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vode (351-375)
- krníca -e ž (í) 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice // plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh v krnici / krnica za pomivanje posode ♪
- kropíti -ím nedov. (ȋ í) 1. v krščanskem okolju razprševati kapljice blagoslovljene vode po mrliču: kropiti z oljčno vejico; pren., ekspr. s solzami je kropil njen grob // tako izkazovati spoštovanje mrliču: veliko ljudi ga je prišlo kropit / kropiti mrliča / ekspr. drugi dan so ga že kropili je bil že mrtev 2. star. močiti, vlažiti: grmovje ga je kropilo / solze ji kropijo oči ◊ rel. prositi za božjo naklonjenost z delanjem obrednih kretenj z blagoslovljeno vodo ♪
- krotíti -ím nedov. (ȋ í) delovati na žival tako, da se obnaša mirno, ubogljivo: z vajetmi je krotil iskre konje; krotiti psa / krotiti nemirno čredo / krotiti leve, tigre / ekspr. otrok ni mogla več krotiti // nav. ekspr. delovati na kaj tako, da se zmanjša stopnja, silovitost pojavljanja: gasilci so le s težavo krotili ogenj; krotiti divjanje vode / reko krotijo z nasipi; pren. krotiti upornike // nav. ekspr. obvladovati, zadrževati: krotiti jezo, strast; težko je krotil svoje želje; ni se mogel več krotiti / le s težavo je krotila smeh ● ekspr. kroti jezik zelo rad bi kaj povedal, pa molči; ne govori mnogo krotèč -éča -e: kroteč jezo je delal dalje ♪
- króžen -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krog ali kroženje: krožni izsek, lok; prehajati iz krožne oblike v spiralo / krožna cesta; krožna planinska pot / stavba ima krožni hodnik; krožni trdnjavski zid / krožno dirkališče, tekališče / satelit je opravil krožno pot okoli zemlje ◊ anat. krožna mišica mišica, ki zapira in odpira odprtino; ekon. krožno gibanje denarja; fiz. krožno gibanje gibanje po krožnici; krožno valovanje valovanje, ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; strojn. krožno hlajenje hlajenje stroja s sklenjenim tokom zraka ali vode; šport. krožni obrat obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva; krožna (kolesarska) dirka dirka po krožni progi; tur. krožno potovanje potovanje, pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti króžno prisl.: krožno se gibati ♪
- króženje -a s (ọ́) glagolnik od krožiti: enakomerno kroženje vode, zraka / kroženje krvi po telesu / kroženje zemlje okrog sonca / po večurnem kroženju nad mestom se je spustil na letališče / kroženje uradnih spisov / hotel je preprečiti kroženje takih govoric / kroženje denarja, kapitala ♪
- krùh krúha m (ȕ ú) 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe 2. ekspr. pridelek, navadno
žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh ● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za
življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti;
preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ◊ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino ♪
- kvásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvas: kvasna pena ◊ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa ♪
- lagúnski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na laguno: mirne lagunske vode / zaliv lagunskega tipa / ekspr. lagunsko mesto Benetke ♪
- láhek tudi lahák -hka -o tudi -ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka in hladna / še v mrazu nosi lahko obleko premalo toplo / lahki kamen lehnjak // ki je iz tankih, drobnih sestavnih delov: lahek čoln; lahek lok; po cesti drdrajo lahki vozovi / lahki oboki stavbe / lahka artilerija; opremiti sobo z lahkim pohištvom / lahek dim se dviga proti nebu prosojen, redek; lahki oblački; lahka meglica 2. za katerega ni potreben velik trud, spretnost: lahek zaslužek; odgovor na to vprašanje je lahek; lahka naloga, služba; lahka tura; lahka telovadna vaja; lahka zmaga; opravljati lahko delo / lahek jezik preprost, nezapleten; lahka knjiga / lahka topljivost 3. ki ne izraža, kaže telesnega
napora: lahek dir; njena hoja je lahka; lahke kretnje / knjiž. ptica lahkih kril ki hitro, lahkotno leta; star. stopati lahkih nog / biti lahek pri plesu znati se prilagoditi soplesalcu 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: lahka bolezen; dobiti lahke telesne poškodbe / lahek bolnik; lahki in težki kaznjenci / lahki udarci lahni / lahek potres // v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: lahek strup; te cigarete so lahke / jesti sme le lahko salamo; piti lahko vino // lahko prebavljiv: bolnik mora imeti lahko hrano / lahka večerja 5. ki ne prinaša (dosti) težav, neprijetnosti: lahek porod; njegova smrt je bila lahka; lahko slovo / tam imajo lahko življenje / lahke sanje / kot pozdrav lahko noč! ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja 6. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se duševno in telesno dobro počuti: odšel je potolažen in lahek; kako lahkega sem se počutil; ljudje so se mu zdeli lahki, svobodni,
brezskrbni / srce mu je bilo lahko in veselo / tako sem lahek, da bi kar zletel 7. ekspr. lahkomiseln, neresen: taki lahki ljudje nimajo duševnih bojev; saj ni napačen človek, le preveč lahek je // ki moralno ni neoporečen: zdelo se mu je, da je lahka / lahka ženska / pog. biti lahke sorte 8. nav. ekspr. umetniško nezahteven: lahka literatura; lahko čtivo / lahka glasba instrumentalna zabavna glasba; vsebinsko manj zahtevna glasba ● pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; lahka industrija industrija, ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ne drgnite močno, ampak delajte z lahko roko nalahko; pog. zobozdravnik ima lahko roko delo opravlja tako, da pacienta čim manj boli; to storim z lahko vestjo brez pomislekov, skrbi; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb ◊ agr.
lahka prst, zemlja prst, zemlja z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; grad. lahki beton beton, izdelan iz votličastega agregata; metal. lahke kovine kovine z majhno specifično težo; obrt. lahka konfekcija perilo, ženske obleke, drobni oblačilni predmeti; lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; strojn. lahko olje redko tekoče olje za mazanje strojev; šah. lahka figura lovec ali skakač; šport. lahka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 57 in 68 kg; teh. lahki bencin bencin z majhno specifično težo; voj. lahka artilerija artilerija s kalibrom cevi do približno 100 mm; lahka strojnica orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih lahkó 1. prislov od lahek: mirno in lahko je umrl; lahko in brezskrbno živeti; biti lahko oblečen v ne toplo obleko; lahko prebavljiva hrana; lahko in težko prehodno gorovje; lahko rešljiva naloga; to je otročje lahko narediti; delo
bom prav lahko opravil ♦ metal. lahko taljive kovine kovine, ki imajo tališče do 500° C 2. izraža zmožnost, sposobnost za kako dejanje: tovarna bo lahko delala z vso zmogljivostjo; vozilo se lahko giblje na kopnem in v vodi; ni treba pomagati, saj lahko sam nesem; premalo znam, da bi lahko sam rešil nalogo; šiva še lahko, težjega dela pa ne zmore več / kolikor lahko presodim, je stvar resna // izraža možnost uresničitve dejanja ali stanja: tako ravnanje je lahko zelo nevarno; tu bi bil človek lahko srečen; to se lahko vsakomur primeri; lahko bi mu škodovalo; saj bi se bil lahko ubil; lahko se zgodi, bi se zgodilo, da bom potreboval tvojo pomoč / elipt. lahko da bom potreboval tvojo pomoč / z oslabljenim pomenom: izrastki so lahko krajši ali daljši; kje bi lahko dobil prostor; to smo lahko dosegli zato, ker smo pridno delali; še zdaj bi lahko živel, če ne bi bil pil / v vezniški rabi: ne poznam ga: lahko (da) je pošten, lahko (da) ne; lahko (da) pride, lahko (da) ne
// izraža dopustitev: lahko, da je stvar drugačna; »mislim, da je tega sam kriv.« »Lahko da« / v vezniški rabi: lahko je njegov brat direktor, vendar ni vsemogočen; lahko je bogat, srečen pa ni; lahko vse preiščeš, pa ne boš našel 3. izraža dovoljenje, soglasje: gospodar pravi, da lahko gremo čez travnik; lahko ga obiščete, kadar hočete / naročnina se lahko poravna v dveh obrokih; lahko vstopite, tovariš / elipt. »ali smem telefonirati?« »Lahko« // v vprašalnih stavkih izraža prošnjo za dovoljenje, soglasje: (ali) lahko vstopim / elipt. v kino bi šel, mama, a lahko? / v vljudnostnem vprašanju: ali ti lahko pomagam; »lahko prisedem?« »Izvolite« // izraža utemeljenost, upravičenost: nekateri starši so lahko ponosni na svoje otroke; jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena / ekspr. »kako žalostno se drži.« »Saj se lahko« / lahko sem vesel, saj sem zdrav 4. nav. ekspr. izraža omiljeno nujnost, potrebnost: res bi lahko že prej povedal, da ne bi bilo
nepotrebnega iskanja; če si privošči tak avto, bi lahko tudi meni vrnil dolg // izraža prošnjo, omiljeno zapoved: ali mi lahko daš kozarec vode; se lahko malo umaknete, prosim / lahko bi bil malo bolj prijazen z menoj, veš; opravili ste, lahko greste 5. ekspr. izraža omejitev, zadržanost priznanja: tebi je lahko tako govoriti, ko imaš vsega dovolj; on je lahko uspel, ko so mu vsi pomagali, jaz pa nimam nobene podpore // v zvezi z reči, trditi uvaja natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, lahko rečem, zelo dobro // v medmetni rabi, navadno v zvezi z misliti si, predstavljati si izraža a) podkrepitev trditve: lahko si misliš, kako sem se ustrašil; v enem večeru je zaigral sto tisoč, si lahko predstavljate; lahko rečem, da me ni še nikoli užalil; bal sem se, lahko mi verjamete b) pritrjevanje: »to me je zelo užalilo.« »Si lahko mislim« 6. izraža pripravljenost, ponudbo za kako dejanje: pol ure še lahko ostanem,
če želite; lahko vas spremim, če vam je prav 7. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega stanja, razmer: ni ji bilo lahko, ko je ostala sama z otroki / lahko mu je (pri duši, pri srcu) ● ekspr. kako sploh lahko kaj takega trdiš kako si upaš, drzneš kaj takega trditi; ekspr. lahko tebi, ki si zdrav izraža blagrovanje; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri láhki -a -o sam.: jejte samo kaj lahkega; ali poznaš še kaj tako lahkega; nekaj zračno lahkega je v njegovi poeziji; prim. lažji, nalahko ♪
- lándaver -ja m (ȃ) nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver ♪
- lastnóst -i ž (ọ̑) 1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost; imeti dobre, slabe lastnosti; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.: hvali lastnosti svoje hčere dobre lastnosti; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor slabih lastnosti / preizkušati lastnosti živali // kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost: gradilne lastnosti lesa; obratovalne lastnosti stroja; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji // knjiž. kar se pri kom, čem trajno kaže sploh: biološke lastnosti zemlje; fizikalne in kemične lastnosti snovi; zaželene lastnosti rastlin; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti ki se podedujejo / lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija značilnost ♦ biol.
pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu 2. knjiž. kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je: belina je lastnost belega 3. star. sposobnost, zmožnost: pripisovali so mu lastnost, da zna čarati ● imeti lastnosti dobre gospodinje biti dobra gospodinja; zastar. v lastnosti kavalirja se je izkazal kot kavalir ♪
- lážji -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od lahek: ta kovček je precej lažji; olje je lažje kakor voda, od vode / današnja naloga je nekoliko lažja, toda daljša / zdaj je njegovo življenje lažje 2. v katerem osnovna značilnost nastopa v manjši stopnji: pri nesreči je dobil lažje poškodbe; lažje obolenje / lažji ranjenci lážje in láže stil. láglje prisl.: jaz ti lažje pomagam kot on; pri padcu se je lažje poškodoval; tam bo lažje vzgajal ljudi; če bomo složni, bomo lažje zmagali; to vprašanje je nekoliko lažje razumljivo ∙ zdaj je lažje za denar lažje ga je zaslužiti; denarja je več; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; sam.: kaj lažjega še lahko dela; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti ♦ ped. načelo od lažjega k težjemu; prim. lahek ♪
- ledén -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema // pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode; voda je ledena / njene roke so ledene / Severno Ledeno morje // ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom; iti z ledenim obrazom mimo; ošvrkniti z ledenim pogledom; doživeti leden sprejem;
ledene besede / odnosi med njima so ledeni 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek; prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce // ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo ● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij ◊ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadion ledéno prisl.: od gor je ledeno
pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno ♪
- lénart -a m (ẹ̑) 1. knjiž. len človek: ta lenart mi še vode ne prinese 2. nar. gorenjsko naslonilo za noge (pri mizi): sede in dene noge na lenart ♪
- léstvica -e ž (ẹ̄) 1. manjšalnica od lestev: prisloniti lestvico; stati na lestvici; plezati po lestvici / vrvna lestvica; pren., ekspr. vzpenjati se po socialni lestvici; stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 2. redko lestvi podobna priprava na strani voza; lojtrnica: stopal je ob vozu in se držal za lestvico 3. znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko: lestvica na termometru; črtice lestvice so rdeče / Celzijeva lestvica za merjenje temperature z ničlo pri ledišču in s 100° pri vrelišču vode / merilna lestvica 4. navadno s prilastkom razvrstitev, vrsta posameznih enot kake skupine po stopnjah, zaporedju: proizvodnja tovarne obsega vso lestvico od najmanjših do največjih izdelkov; sestaviti lestvico najboljših košarkarjev; razporejati rezultate v lestvice / davčna, tarifna lestvica; plačilna lestvica; vrednostna
lestvica; zgornja meja starostne lestvice; publ. rang lestvica / lestvica republiške lige je nespremenjena 5. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: lestvica čustev; bogata lestvica izraznih možnosti ● knjiž. narediti komu živo lestvico nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne; publ. ta država je v pridelovanju riža na vrhu svetovne lestvice na prvem mestu; na enem izmed prvih mest ◊ alp. težavnostna lestvica plezalnih tur; fiz. lestvica dogovorjena enota in izhodiščna točka za merjenje kake količine; Fahrenheitova lestvica za merjenje temperature z 32° pri ledišču in 212° pri vrelišču vode; Kelvinova ali absolutna lestvica za merjenje temperature z izhodiščno točko pri absolutni ničli in z enako veliko stopinjo, kot je Celzijeva stopinja; geol. Mercallijeva lestvica razvrstitev jakosti potresa na dvanajst stopenj glede na posledice na zemeljski površini; meteor. Beaufortova
lestvica razvrstitev jakosti vetra v dvanajst stopenj po pojavih v naravi, katere povzroča; min. Mohsova trdotna lestvica razvrstitev, vrsta določenih mineralov, po kateri se določa stopnja trdote; muz. lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; celotonska lestvica ki ima v obsegu oktave samo cele tone; diatonična lestvica ki ima v obsegu oktave cele tone in poltone; durova, molova lestvica; kromatična lestvica ki ima v obsegu oktave samo poltone; šport. jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate ♪
- ležáti -ím nedov. (á í) 1. biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju: nekateri so sedeli, drugi ležali; vojaki so ležali in spali; ležati na postelji; ležati v senci; mirno ležati; napol ležati v naslonjaču; negibno, vznak ležati; ležali so tesno drug ob drugem kakor sardine; ležati na boku, na hrbtu, trebuhu; ležati na obrazu tako, da je obraz pritisnjen tesno na podlago; ležati z rokami pod glavo; leži kot klada; leži kot mrtev negibno / plavalec leži na vodi in se odpočiva negibno, v iztegnjenem položaju na površini vode / maček leži na peči // biti v takem položaju zaradi spanja, počitka: lenuh leži do devetih; dolgo leži / zvečer gre zgodaj ležat spat / v taborišču je ležal na slami, golih tleh za ležišče je imel slamo, gola tla // biti v (pretežno) takem položaju zaradi bolezni: prehladil se je in leži; že mesec dni leži je bolan / od ponedeljka leži v bolnici
je 2. ekspr., s prislovnim določilom biti pokopan: na tem pokopališču ležijo njegovi predniki; rad bi ležal v domači zemlji; kdo leži tukaj 3. pog., v zvezi s pri, z imeti spolni odnos, spolne odnose: ležati pri dekletu; ona leži z drugimi 4. biti nameščen na podlagi z daljšo, širšo stranjo: ena bukev še stoji, dve pa že ležita; knjige na polici ležijo in stojijo; vse prekle so po nevihti ležale 5. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se na površini: zvezek leži na klopi; vzel je denar, ki je ležal na mizi; na pohištvu leži prah; na travi leži rosa; po pločniku ležijo smeti / sneg leži meter na debelo // biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini: mesto leži ob reki; okoli jezera ležijo gozdovi; ta dežela leži na severu; njiva leži v ravnini; pokrajina leži pred nami kot na dlani je dobro, razločno vidna / kje leži Amerika; v ljudskih pesmih leži, leži ravnó poljé // biti, nahajati se kje sploh: oči ležijo pod čelom;
njegove oči so ležale globoko v jamicah; knjige ležijo v omari; ti organi ležijo v trebušni votlini; gred leži počez je nameščena / dlačice ležijo v eno smer / nad reko leži meglica; pod zemljo ležijo naravni zakladi; za hlevom je ležal kup gnoja / z oslabljenim pomenom: okoli njiju je ležal opoldanski mir; čudna napetost leži v zraku; senca nezaupanja leži med njima 6. s prislovnim določilom biti kje nastanjen iz vojaških vzrokov: ležati v strelskih jarkih, okopih; star. vojska leži pod trdnjavo 7. biti, zadrževati se kje brez koristi: po skladiščih ležijo velike zaloge; denar leži v blagajni, doma / pismo je tri dni ležalo na pošti ni bilo dostavljeno naslovniku // čakati na primernost za uporabo: meso naj pred uporabo en dan leži; vino mora nekaj časa ležati, preden gre v prodajo 8. knjiž., s prislovnim določilom biti opazen, viden: na obrazu ji leži zadrega; na ustnicah ji je ležal blažen nasmeh; v njenem pogledu leži žalost / v glasu leži trpkost 9.
z oslabljenim pomenom, s povedkovnim določilom izraža stanje osebka: leži bolan, nezavesten, pijan; knjige ležijo razmetane / leži v hudi vročici; leži za pljučnico / cesta je prazna ležala pred njim; ležal je zvezan na tleh ● žarg. jeziki mu ležijo lahko, z uspehom se jih uči; publ. poudarek predstave je ležal na tem prizoru je bil; ekspr. čez tri ure bo že vsa trava ležala bo pokošena; star. trdnjava že leži je porušena; je osvobojena, zavzeta; publ. igralcu ta vloga ne leži ni v skladu z njegovo igralsko usmerjenostjo, je ne more dobro odigrati; ekspr. denar ne leži na cesti se ne zasluži na lahek način; ekspr. za vse so krivi oni, to leži na dlani je očitno, jasno; v osmrtnicah do pogreba leži pokojni na svojem domu je položen na mrtvaški oder; ekspr. povej, kar ti leži na duši, na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ekspr. to dejanje mu težko leži na duši čuti se krivega; publ. krivda za to leži na inteligenci tega je kriva
inteligenca; publ. vsa odgovornost leži na nas mi smo za vse odgovorni; star. žena leži na porodu je blizu poroda; je pred kratkim rodila; ležati na smrtni postelji umirati; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ležati na tleh ekspr. sunil sem ga in že je ležal na tleh padel na tla; ko je bukev ležala na tleh, so jo začeli obsekavati ko je bila podrta, posekana; star. oblast, zakon in red so v tistih časih ležali na tleh so bili brez veljave, moči; že dolgo leži v grobu, pod zemljo je mrtev, pokopan; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. ne bi se mu bilo treba toliko truditi, lahko bi ležal doma v senci počival, živel brez dela; pog., ekspr. ta človek mi leži v želodcu mi je zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; vznes. mirno leži med svečami je na mrtvaškem odru; publ., ekspr. takrat je bila igralka na vrhu slave in občinstvo ji je ležalo pred nogami jo je
občudovalo, oboževalo; letos je sneg dolgo ležal dolgo ni skopnel; ekspr. v hipu sem ležal vznak v snegu padel vznak v sneg; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered ◊ geom. kot leži nasproti osnovnici; točka leži na premici; navt. ladja leži v pristanišču je privezana ob pomolu ali zasidrana; šport. skakalec leži na smučeh je med skokom, letom globoko sklonjen nad smučmi ležé: požvižgaval je, leže v hladni senci; tiho leže je prisluškoval; leže brati; spati leže na trebuhu ležèč -éča -e 1. deležnik od ležati: ležeč na hrbtu, je dojenček zadovoljno brcal; na tleh ležeči ranjenec; knjiga, ležeča na mizi; nižje ležeči kraji; globoko ležeče oči ♦ med. ležeči bolnik bolnik, ki mora ležati; obl. ležeči ovratnik ovratnik, položen po ramah; ptt
poštno ležeča pošiljka pošiljka, ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; strojn. ležeči stroj stroj, pri katerem je os (valja) vodoravna; tisk. ležeča črka črka, oblikovana postrani 2. redko ne strm, položen: ležeče stopnice; prisl.: tiskati ležeče / zastar., v povedni rabi: na metodi je veliko ležeče od metode je veliko odvisno; veliko mi je ležeče na tem, da veliko mi je do tega, da ♦ ptt poštno ležeče označba na pošiljki pošiljko naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti ♪
- liják -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi ◊ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za
seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo ♪
- limonáda -e ž (ȃ) 1. osvežujoča pijača iz limoninega soka, vode, sladkorja: piti limonado; kozarec limonade / elipt., pog. prosim dve limonadi dva kozarca limonade 2. slabš. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: ta roman je limonada; zdaj igrajo neko limonado; filmska limonada ♪
- lísten -tna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na list 1: listna barva / debela listna plast pod drevesom / stebrič, okrašen z listnim ornamentom / zatirati listne uši zajedavske žuželke, ki sesajo rastlinske sokove 2. nanašajoč se na listje: listni koš ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; listno gnojenje gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste; bot. listna ploskev; listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; listna žila; listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; listno zelenilo zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov; rel. listna stran oltarja stran, na kateri se navadno bere berilo; šol. listna tabla tabla, pri kateri se pisalne ploskve obračajo kakor listi
knjige; teh. listna vzmet vzmet v obliki ploščate palice; tekst. listni damast damast, ki ima vzorec v obliki črt, kvadratov, pravokotnikov; listno brdo brdo, obstoječe iz listov; vrtn. listni potaknjenec; listne rastline rastline, ki se gojijo zaradi lepih listov ♪
- líter -tra m (í) 1. osnovna enota za merjenje prostornine: dva litra mleka, vina; kupiti tri litre borovnic, kostanja, pšena; v akumulacijskem jezeru je dvesto milijonov litrov [l] vode; koliko litrov drži sodček / prodajati na litre // steklenica, posoda za to enoto: gostilničar je vzel liter in šel v klet; stresati jagode v kovinski liter / sam je spil ves liter vsebino steklenice 2. pog. liter vina: stavil je tri litre, da bo zmagalo njegovo moštvo; natakar, še pol litra; ali boš dal, plačal za liter; ekspr. naročal je liter za litrom / liter belega belega vina ● ekspr. pri litru je zelo pogumen kadar pije vino ♪
- líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í) 1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti // knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line 2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije
rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo 3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo // ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh 4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti 5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma 6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove 7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo ● ekspr. na bojišču je lila
kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž., redko glas je lil polno zvenel lijóč -a -e: lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda lít -a -o: liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje ♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo ♪
- lunohòd -óda m (ȍ ọ́) teh. sovjetsko avtomatsko vozilo brez posadke z daljinsko vodenimi napravami za raziskovanje lune: lunohod je začel pošiljati podatke ♪
- májica -e ž (á) del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majico; majico bo treba oprati; fant v beli, modri majici / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi // temu podobno vrhnje oblačilo za h krilu ali hlačam: najraje nosi črtasto majico in hlače; majica z okroglim, ovalnim izrezom / mornarska majica ● publ. rumena majica na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ◊ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ♪
- malínovec -vca m (í) osvežujoča pijača iz malinovega soka in vode ali sodavice: piti malinovec / malinovec s slatino // malinov sok: kupiti steklenico malinovca // umetno narejen sirup z malinovim okusom ♪
- málta -e [u̯t in lt] ž (ȃ) gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451