Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vode (143-167)



  1.      deplasmá  -ja m () navt. teža vode, ki jo spodrine ladja, spodriv: deplasma ladje je 15.000 ton
  2.      derivácija  -e ž (á) 1. teh. speljevanje, odvajanje vode iz naravne struge: derivacija k hidrocentrali; derivacija za namakalne namene 2. voj. odklon izstrelka od smeri streljanja: meriti derivacijo ◊ lingv. tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava; mat. funkcija, dobljena z odvajanjem; odvod
  3.      desalinizácija  -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode
  4.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vreliščkem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka
  5.      dezodorácija  -e ž (á) odstranitev neprijetnega vonja s kemičnimi sredstvi: dezodoracija pitne vode, zraka
  6.      difuzíja  -e ž () fiz. 1. samodejno prodiranje kake snovi v drugo, pronicanje: difuzija plina skozi opno; pren. difuzija kulture 2. razprševanje svetlobe na drobnih delcih, sipanje: difuzija sončne svetlobe na kapljicah vode v megli
  7.      dirigíranost  -i ž () pojav vodenja, usmerjanja: desetletje velike dirigiranosti v politiki in gospodarstvu
  8.      distribuírati  -am nedov. in dov. () opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati: distribuirati narodni dohodek v državnem proračunu; distribuirati proizvode / distribuirati filme
  9.      dníšče  -a s (í) redko spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini; dno: vode tečejo v dnišče
  10.      dobívanje  -a s (í) 1. glagolnik od dobivati: dobivanje pisem / dobivanje vode s črpanjem / dobivanje bakra pridobivanje 2. mont. ločevanje in odvajanje rude od kamninske gmote: ročno dobivanje
  11.      dogòn  -ôna m ( ó) vodenje živine na določeno mesto: dogon živine na pašnik; dogon živine za odkup / teža živali ob dogonu
  12.      dolínski  -a -o prid. () nanašajoč se na dolino: dolinski kmetje / dolinsko in višinsko podnebje ♦ geogr. dolinsko razvodje razvodje v dnu doline brez pomembnejše vzpetosti sveta; grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
  13.      dolíti  -líjem dov. (í) dodati tekočino: steklenica še ni polna, treba bo doliti / doliti vina v sod; doliti bencin; dolij še zajemalko vode / doliti kozarec
  14.      dolívanje  -a s (í) glagolnik od dolivati: dolivanje vode
  15.      donašálec  -lca [c] m () kdor kaj prinaša: donašalec cigaret, vode
  16.      donašálka  -e [k] ž () ženska, ki kaj prinaša: donašalka vode
  17.      donášanje  -a s () glagolnik od donašati: donašanje vode; donašanje iz trgovine
  18.      dónavski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Donavo: donavski nasipi; donavske vode / donavske ribe
  19.      dopíti  -píjem dov. (í) redko 1. končati pitje: ko je dopil, je zadovoljno pocmokal 2. dodatno, zraven spiti: izpraznil je šilce in dopil še malo vode
  20.      dopústen 1 -tna -o prid. (ú; lingv. ) ki se (še) dopušča: dopusten primanjkljaj; tak odstotek vode v maslu je še dopusten; najmanjša dopustna plača; dopustna razlika v ceni ◊ lingv. dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; dopustni veznik podredni veznik, ki uvaja dopustni stavek; teh. dopustna napetost, obremenitev
  21.      dotekálka  -e ž () zool. odprtina za dotekanje vode k škrgam in prebavilom pri školjkah in plaščarjih
  22.      dotòk  -óka m ( ọ́) glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto
  23.      dovòd  -óda m ( ọ́) 1. glagolnik od dovajati ali dovesti: dovod plina; dovod vode do turbinskih komor 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj dovaja: zaradi slabega dovoda plin uhaja; pipa na dovodu ◊ elektr. žična zveza od priključka do aparata
  24.      drenáža  -e ž () 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo
  25.      drgetáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom

   18 43 68 93 118 143 168 193 218 243  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA