Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vnet (76-100)


  1.      eksaltácija  -e ž (á) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: mistična eksaltacija; eksaltacije romantikov / eksaltacija pri deklamiranju jih ni motila / preživljal je najvišjo živčno eksaltacijo ♪
  2.      eksaltíran  -a -o prid. (ȋ) knjiž. zanesen, navdušen, razvnet: eksaltiran ples; eksaltiran slavospev ljubezni; ljudje z eksaltirano domišljijo / eksaltirana ženska čustveno prenapeta ♪
  3.      eksaltíranost  -i ž (ȋ) knjiž. zanesenost, navdušenost, razvnetost: njena eksaltiranost ga je motila; ta lirična izpoved je brez eksaltiranosti / živčna eksaltiranost ♪
  4.      eksudát  -a m (ȃ) med. izcedek pri vnetju: gnojni eksudat; eksudat iz rane ♪
  5.      elektrizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dovajati električni tok v organizem, kjer povzroča krče: elektrizirati roko; dali so se elektrizirati / likalnik elektrizira povzroča krče, ker električni deli v njem niso dobro izolirani / brezoseb. ob udarcu ga je v komolcu elektriziralo imel je neprijetne občutke, kakršne povzroča v organizmu električni tok 2. ekspr. močno vznemiriti, razvneti: govornik je elektriziral občinstvo; pesem jih je elektrizirala elektrizíran -a -o: elektrizirana množica; kot elektriziran je šinil kvišku / elektrizirani odnosi med ljudmi napeti, nepomirjeni ♪
  6.      elemènt  -ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi obravnavanega problema / smučarskih skokov ni mogoče trenirati po elementih / nasprotujoči si elementi njegovega značaja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: združil je različne stilne elemente; baladni, lirski, realistični element literarnega dela; dekorativni element stavbe; vnašati folklorne elemente / luč je pomemben element Župančičeve poezije / v njegovem govoru je bilo čutiti elemente italijanščine; slovenski etnični element v Avstriji prebivalci slovenske narodnosti 2. mn. bistveni, osnovni del: spoznati elemente fizike; dobiti najvažnejše elemente znanja iz slovnice / porajajo se elementi nečesa novega 3. faktor, činitelj, dejavnik: kooperacija je zelo pomemben element v blagovni proizvodnji; elementi, ki vplivajo na razvoj odnosov med sosednima državama; vpliv gospodarskih, kulturnih elementov na oblikovanje zavesti 4. slabš., s prilastkom človek kot član družbe: razkrinkati špekulantske elemente; obvarovati kaj pred nezdravimi, tujimi elementi; asocialni, neodgovorni, nevarni, protidržavni elementi 5. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi: odkrili so nov element; halogeni, radioaktivni element; atomska masa elementa; valenca elementa 6. star. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot naravna sila: voda je strašen element, kadar se razlije; v boju z elementi je moral prenesti nečloveške napore; divjanje naravnih elementov / riba lahko živi samo v svojem elementu v vodi ● pog. biti v (svojem) elementu biti razvnet, navdušen ob opravljanju priljubljenega dela; biti zelo dobro razpoložen ◊ bot. florni element rastline, značilne za določeno področje; elektr. kontaktni element osnovni del stikalnega aparata; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; voj. elementi streljanja podatki, po katerih se naravna orožje pri streljanju na cilj ♪
  7.      empiém  -a m (ẹ̑) med. gnojno vnetje, pri katerem se gnoj nabere v kaki telesni votlini ali votlem organu: empiem maternice, žolčnika ♪
  8.      encefalítis  -a m (ȋ) med. vnetje možganov: virusni encefalitis ♪
  9.      endokardítis  -a m (ȋ) med. vnetje notranje srčne mrene ♪
  10.      energetízem  -zma m (ȋ) filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije: bil je vnet zagovornik energetizma ♪
  11.      erizipél  -a m (ẹ̑) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki; šen: erizipel na obrazu ♪
  12.      erozíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice ♪
  13.      éter 1 étra m (ẹ́) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode: dietileter je eden najvažnejših etrov ♪
  14.      faringítis  -a m (ȋ) med. vnetje žrela ♪
  15.      feminístka  -e ž (ȋ) v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka ♪
  16.      flacijánstvo  -a s (ȃ) flacianizem: bil je vnet zagovornik flacijanstva ♪
  17.      flegmóna  -e ž (ọ̑) med. akutno, napredujoče vnetje v medstaničnini in tkivnih špranjah: flegmona na nogi / plinska flegmona ♪
  18.      fosfín  -a m (ȋ) kem. strupen, po česnu dišeč plin, spojina fosforja in vodika: spontano vnetje fosfina ♪
  19.      furúnkel  -kla tudi furúnkul -a m (ú) med. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice, tvor ♪
  20.      gastrítis  -a m (ȋ) med. vnetje želodčne sluznice: kronični gastritis ♪
  21.      gazolín  -a m (ȋ) 1. kem. lahek, zelo hlapljiv in vnetljiv destilat nafte: pridobivati gazolin 2. zlasti v ameriškem okolju motorni bencin: stroj na pogon z gazolinom ♪
  22.      gingivítis  -a m (ȋ) med. vnetje dlesni: zdraviti gingivitis ♪
  23.      glasílka  -e ž (ȋ) nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke ♪
  24.      glasníški  -a -o (ȋ) pridevnik od glasník: glasniška razvnetost ♪
  25.      glódati  -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e: glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA