Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vne (51-75)


  1.      adaptácija  -e ž (á) 1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt // priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja 2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije ♪
  2.      adjúnkt  -a m (ȗ) nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt ♪
  3.      administratíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi // nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug ♦ zgod. administrativni socializem 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola administratívno prisl.: administrativno določene cene ♪
  4.      administrírati  -am nedov. (ȋ) redko opravljati administrativne posle ♪
  5.      adsorptíven  -vna -o prid. (ȋ) fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi ♪
  6.      adstríngens  -a m (ȋ) farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens ♪
  7.      adventíven  -vna -o prid. (ȋ) bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod ♪
  8.      advokatúra  -e ž (ȗ) javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo ♪
  9.      afektíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez ♪
  10.      afektívnost  -i ž (ȋ) lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila ♪
  11.      afoníja  -e ž (ȋ) med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija ♪
  12.      afrikanizácija  -e ž (á) prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija javnih služb v Tanganjiki / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost ♪
  13.      agènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator ♪
  14.      agitácija  -e ž (á) pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci ♪
  15.      agitírati  -am nedov. (ȋ) pridobivati koga za kaj: agitirati za delovne brigade / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu ♪
  16.      agresíven  -vna -o prid., agresívnejši (ȋ) napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, vojna; agresivno dejanje; sovražnik je postal agresiven / v življenju je bil premalo agresiven ♦ kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo ♪
  17.      à jour  [ažúr] prisl. (ȗ) pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour ♪
  18.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti ♪
  19.      akcènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente ♪
  20.      akceptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo ♪
  21.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
  22.      aktinomikóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti ♪
  23.      aktíven  -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
  24.      aktivístovski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli ♪
  25.      aktivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA