Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vne (1.553-1.577)


  1.      nétiti  -im, tudi netíti in nétiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄; ȋ ẹ́) 1. delati, povzročati, da nastane ogenj: s kresilom netiti ogenj / ekspr. neznan požigalec je pridno netil (požare) požigal, povzročal požare // knjiž. kuriti: ker je bil mraz, je moral netiti v peči 2. knjiž. razvnemati, vzpodbujati: učitelj je netil ljubezen do domovine; rad je netil prepire med prijatelji netèč -éča -e: neteče besede ♪
  2.      netívo  -a s (í) 1. lahko vnetljiva snov za netenje ognja: pripraviti netivo / nacepil je trsk za netivo 2. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: bogastvo je netivo zla; človekovi domišljiji je treba vedno dodajati netiva ♪
  3.      netljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. vnetljiv: netljiva snov / nabrali so lahko netljivega dračja ♪
  4.      nèudržán  -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. nezadržen, neustavljiv: delal je z neudržano vnemo; neudržano hrepenenje ∙ ekspr. z neudržano silo ga je vleklo v domači kraj zelo, močno ♪
  5.      nèugódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neugodnega: zaradi neugodnosti razstavnega prostora ni bilo pričakovanega obiska / boriti se je moral z mnogimi neugodnostmi neprijetnostmi, težavami ♪
  6.      nèuméven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. nerazumljiv: neumevna razlaga / nagovoril ga je v njemu neumevnem jeziku nèumévno prisl.: neumevno govoriti / v povedni rabi zdelo se mu je neumevno, da ga je zavrnila ♪
  7.      nèupógnjen  tudi nèupôgnjen -a -o prid. (ȅ-ọ́; ȅ-ó) ki ni upognjen: ravne, neupognjene veje; pren. človek neupognjene volje ♪
  8.      nèuráden  -dna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati ♪
  9.      nèuravnovéšenec  -nca m (ȅ-ẹ̑) ekspr. neuravnovešen človek: čudak in neuravnovešenec je / že njegovo vedenje je izražalo duševnega neuravnovešenca ♪
  10.      nèuravnovéšenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neuravnovešenega: neuravnovešenost cen / nervozne kretnje so izdajale njegovo neuravnovešenost / kazati znake duševne neuravnovešenosti ♪
  11.      nèustavljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da ustaviti, zadržati: neustavljiv napad; neustavljiv razvoj industrije; neustavljiva moč, vnema / stresal ga je neustavljiv drget; neustavljiv smeh 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neustavljiva želja; zajelo ga je neustavljivo razburjenje / njena neustavljiva ljubkost ga je premagala ∙ ekspr. z neustavljivo silo jo je vleklo domov zelo, močno nèustavljívo prisl.: neustavljivo drveti, prodirati; neustavljivo lep otrok ♪
  12.      nèutrúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) nav. ekspr. 1. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo: neutruden delavec, pisatelj / občudovali so njegovo neutrudno delo / kljub neutrudnemu iskanju ga niso našli vztrajnemu 2. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neutrudna požrtvovalnost, pridnost nèutrúdno prisl.: neutrudno delati, pisati ♪
  13.      nèutrudljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne utrudi (hitro): neutrudljivi fantje so jih ves dan vodili po mestu / do jutra je bilo še dolgo, njegove misli pa so bile neutrudljive // ki ne utruja, utrudi: prijetno, neutrudljivo delo ima 2. knjiž. ki vztrajno in z veliko vnemo opravlja svoje delo; neutruden: večkrat se je spomnil svojega neutrudljivega učitelja nèutrudljívo prisl.: neutrudljivo pomagati, vaditi ♪
  14.      nèuvidévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost neuvidevnega človeka: zaradi neuvidevnosti vodstva niso mogli tekmovati ♪
  15.      neváren  -rna -o prid., nevárnejši (á ā) 1. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh: nevarni poskusi z razstrelivom; ta plin je nevaren; škarje so za otroke nevarne / nevaren ovinek; narasla reka postaja nevarna; na tem odseku je cesta smrtno nevarna / družbi, za družbo nevarni pojavi; biti v nevarnem položaju; zdravju nevarno delo škodljivo / to je nevaren človek / nevarna žival ki rada napada 2. o katerem se domneva, da bo imel za koga slabe, hude posledice: nevarna bolezen, poškodba; rana je smrtno nevarna; nevarno prehitevanje; plezanje po skalah je pozimi nevarno / nevarne grožnje / pogovor se je zasukal v nevarno smer ♦ med. nevarna novotvorba 3. ekspr. o katerega dobrem, pozitivnem uspehu za prizadetega se dvomi: ta tvoj načrt, poskus je nevaren 4. ekspr. ljubezensko, spolno zelo privlačen: to je nevarna ženska; biti nevaren za žensko srce / njemu ni nobena ženska nevarna ● ekspr. fant je zdaj v nevarnih letih v puberteti nevárno 1. prislov od nevaren: nevarno zboleti; nevarno strme stopnice 2. v povedni rabi izraža a) veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarno je, da se bo v takem vremenu prehladil b) neprimernost, škodljivost česa: takrat je bilo nevarno govoriti resnico; sam.: to ni nič nevarnega ♪
  16.      nèveljáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni veljaven: neveljavna oporoka, pogodba / nepravilno izpolnjene glasovnice so neveljavne / znamka je neveljavna ne velja več ♪
  17.      nèveljávnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neveljavnega: neveljavnost oporoke, pogodbe ♪
  18.      nevrítis  -a m (ȋ) med. vnetje živca: imeti nevritis ♪
  19.      nevróza  -e ž (ọ̑) med. živčna bolezen duševnega izvora brez organskih okvar: imeti nevrozo / srčna, tesnobna nevroza / organska nevroza nevroza notranjih organov s funkcionalnimi motnjami; pren. družbena nevroza ♪
  20.      nevtralíst  -a m (ȋ) pristaš nevtralnosti: bil je vnet nevtralist; desne, leve skupine in nevtralisti ♪
  21.      nevtríno  -a m (ȋ) fiz. osnovni delec brez električnega naboja in brez mase: nevtrino nastane pri radioaktivnem razpadu ♪
  22.      nèzadoščênost  -i ž (ȅ-é) knjiž. nezadovoljenost: to čustvo izvira iz njegove duhovne nezadoščenosti ♪
  23.      nèzahtéven  -vna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni zahteven: preprosta in nezahtevna ženska / doseči uspeh pri nezahtevnem občinstvu / njegova ljubezen je bila skromna in nezahtevna // knjiž. lahek, preprost: opraviti mora samo še en nezahteven izpit / te lahkotne, nezahtevne besede so imele globok pomen ♪
  24.      nèzahtévnost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nezahtevnega: navajati otroka na nezahtevnost in skromnost / knjiž. nezahtevnost problema ♪
  25.      nèzavíden  -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) knjiž. nezavidljiv: dali so mu zelo nezaviden vzdevek / znašel se je v nezavidnem položaju težavnem, mučnem ♪

   1.428 1.453 1.478 1.503 1.528 1.553 1.578 1.603 1.628 1.653  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA