Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vita (16-40)



  1.      currículum vitae  currículuma vítae [kurikulum vite] m (-) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae
  2.      dobrovíta  -e ž () bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana: grmi dobrovite; dekle je tanko kot šiba dobrovite
  3.      docvítati  -am nedov. () približevati se koncu cvetenja: pred šolskim oknom je docvitala jablana
  4.      gravitácija  -e ž (á) 1. fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase, težnost: teorija gravitacije 2. gospodarska, prometna usmerjenost k določenemu središču, teženje: gravitacija vasi k mestu
  5.      gravitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na gravitacijo: gravitacijski zakon; gravitacijska sila; gravitacijsko delovanje nebesnih teles / gravitacijsko polje polje, v katerem delujejo gravitacijske sile / gravitacijsko območje bolnišnice; gravitacijsko področje pristanišča ♦ teh. gravitacijska žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
  6.      hípervitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi preobilice vitaminov
  7.      hípovitaminóza  -e ž (-ọ̑) med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
  8.      kavitácija  -e ž (á) teh. nastajanje in izginjanje parnih mehurčkov v vodi: izkoristek vijaka zmanjšuje kavitacija; turbinske lopate so poškodovane od kavitacije
  9.      múltivitamínski  -a -o prid. (-) ki vsebuje veliko (različnih) vitaminov: multivitaminski napitek, preparat
  10.      odcvítati  -am nedov. () odcvetati: hruška že odcvita, jablana pa še zacvetela ni
  11.      odsvítati  -am nedov. () knjiž. 1. biti viden, kazati se na površini česa v zmanjšani svetlobni moči; odsevati: luči odsvitajo v vodi; zarja se je odsvitala v jezeru // svetlo se odražati, kazati: zidovje odsvita skozi drevje; v daljavi se odsvita mesto 2. kazati, izražati: pravljice odsvitajo mišljenje starih ljudstev; roman odsvita takratno življenje // biti viden, kazati se v čem: njegovi duševni boji odsvitajo tudi na obrazu; ti dogodki se odsvitajo tudi v gospodarstvu
  12.      pocvítanje  -a s () agr. zapoznelo cvetenje posameznih cvetov: pocvitanje sadnega drevja
  13.      posvítati se  -am se dov. () ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo
  14.      precvítati  -am nedov. () star. cveteti: kako lepo precvitajo rože / tu zdaj precvita pomlad / na licih mu precvita zdravje
  15.      predsvítanjski  -a -o prid. () knjiž. nanašajoč se na čas pred svitanjem: pihal je rahel predsvitanjski veter
  16.      prisvítati  -am dov. () knjiž. prisijati, prisvetiti: zvezde so že prisvitale ∙ knjiž. prisvital se je beli dan zdanilo se je
  17.      procvítati  -am nedov. () zastar. cveteti: roža lepo procvita / v tistem času je gospodarstvo procvitalo procvitajóč -a -e: doba procvitajoče kulture
  18.      próvitamín  -a m (ọ̑-) biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A
  19.      razcvítati se  -am se nedov. () star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost
  20.      revitalizácija  -e ž (á) glagolnik od revitalizirati: revitalizacija starega mestnega jedra
  21.      revitalizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti: revitalizirati stara mestna središča
  22.      svíta  -e ž () zastar. obleka, zlasti ženska: oblečena je bila v sivo svito
  23.      svítanice  -nic ž mn. () 1. nar., v krščanskem okolju zgodnje jutranje maše v adventu; zornice: hoditi k svitanicam 2. knjiž. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjice: moliti svitanice
  24.      svítanje  -a s () glagolnik od svitati se: težko je čakala svitanja / ob prvem svitanju so se razšli ob prvem svitu
  25.      svítati se  -am se nedov. () nav. 3. os. 1. brezoseb. prehajati iz noči v dan; daniti se: svita se; na vzhodu se je svitalo, zastar. je svitalo; odšla je, ko se je začelo svitati 2. ekspr., navadno s prislovnim določilom pojavljati se, kazati se: skozi okno se je svital dan; pren. svita se jim zarja svobode 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja česa: nekaj se mi svita; počasi se jim je začelo svitati ● knjiž. filmu se svitajo lepši časi obetajo svitajóč se -a -e: svitajoče se jutro

   1 16 41 66 91 116 141 166 191 216  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA