Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

visokoroden (2)

1.      visokoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod ♪
2.      visokorôden  -dna -o prid. (ó) ki dobro rodi: visokorodne sorte pšenice ♪