Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

visok (1567)

1.      visòk  -ôka -o prid., víšji (ȍ ó) 1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma veliko razsežnost, ant. nizek: visok hrib, steber, zvonik; visoka gora, hiša, ograja; visoka trava; visoko drevo, naslonjalo / žival na visokih nogah; visoko čelo / biti visoke postave; visoka pričeska / visok hlebec; visok sneg / visoki čevlji čevlji, ki segajo do gležnja ali malo čez; visoki fižol fižol z ovijajočim se steblom; čevlji z visoko peto; visoko pritličje pritličje, ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino // ki je v navpični smeri navzgor razmeroma precej oddaljen od površine: visok strop; visoka kljuka; ni dosegel visokih vej / ekspr. visoke zvezde / visok let žoge; visoka gladina vode // ki ima razmeroma veliko nadmorsko višino: visok svet; visoka planota / publ. v višjih legah je zapadel sneg na vrhovih, vzpetinah 2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajno zgornjo in skrajno spodnjo točko: izmeriti, kako visoka je hiša; dva metra visoko drevo / sin je višji od očeta; ekspr. bil je za glavo višji od drugih / voda je visoka komaj za ped // ki izraža oddaljenost od površine v navpični smeri navzgor: dva metra visok skok 3. ki je glede na možni razpon zelo oddaljen od spodnje, izhodiščne meje: visoki davki; visoke cene, obresti; visoka produktivnost; visoka starost; visoka stopnja; visoka temperatura; karta visoke vrednosti / visoke zahteve / visoka kakovost zelo dobra; dobiti visoko oceno; izkazovati komu visoko spoštovanje veliko // ki v veliki meri ustreza določenim zahtevam: visok standard / visoka morala / visoka zavest // ki izraža velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: dogovoriti se, kako visoki smejo biti stroški; plačuje višjo najemnino kot lani 4. za katerega je značilno (razmeroma) veliko število nihajev glasilk, strune: govoriti, peti z visokim glasom; visok ton 5. ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na zelo pomembnem mestu: najvišji državni funkcionarji; visoke osebnosti iz javnega življenja / visoka služba; visoko odlikovanje / dosegel je od vseh najvišji družbeni položaj / publ.: konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav; pogovori na najvišji ravni pogovori med najvišjimi uradnimi predstavniki države // v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti na bolj pomembnem mestu: višji čini; višji organi oblasti; višji uradnik / višji strokovni sodelavec sodelavec z visoko izobrazbo, ki samostojno strokovno raziskuje in pomaga pri pripravi znanstvenih del; višje sodišče sodišče druge stopnje 6. ki je glede na stopnjo zahtevnosti najbolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko, znanost: to delo zahteva visoko strokovno usposobljenost / visoka izobrazba / visoka šola izobraževanje (v šoli), ki daje visoko izobrazbo // v primerniku ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj poglobljen in usmerjen na določeno stroko: zahtevati višjo usposobljenost / višja izobrazba / višja šola izobraževanje (v šoli), ki daje višjo izobrazbo; višja šola za zdravstvene delavce // v primerniku ki zajema navadno zadnje organizacijske enote kakega šolanja: poročilo o uspehu v nižjih in višjih letnikih / višji razredi osnovne šole razredi od petega do osmega razreda osnovne šole; višja gimnazija nekdaj gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije 7. v razredni družbi ki pripada socialno uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem: biti visokega rodu; visoka družba; ekspr. visoka gospoda / srednji in višji družbeni sloji 8. glede na možnosti težko uresničljiv: visoki cilji; odpovedati se visokim željam 9. ekspr. vzvišen, nevsakdanji: višji smisel življenja / razmišljati o visokih stvareh / visoke besede / visoka čustva plemenita // domišljav, prevzeten: visok človek; visok je in nedostopen; zaradi uspeha je postal visok 10. v primerniku ki v kaki hierarhični razvrstitvi sledi prejšnjemu: napredovati v višji razred; potegovati se za višjo oceno; dobiti višje priznanje // biol. ki je glede na stopnjo razvoja poznejši, bolj popoln: višji organizmi; višje oblike življenja ● poljud. visoki c c tenorskega ali sopranskega glasu; knjiž. bil je že visok dan, ko so odšli na pot bilo je že zelo svetlo; publ. tekmovalec je segel po najvišji lovoriki je zmagal; ekspr. to je višja matematika izraža, da je kaj težko razložiti, razumeti; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober; ekspr. višja sila nepremagljiva ovira; v visoka drevesa rado treska pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki ◊ agr. visoka klavnost; bot. visoka pahovka visoka trava s cveti v latastem socvetju, Arrhenatherum elatius; višje rastline rastline, ki imajo razvito steblo, liste in korenine; elektr. visoka napetost napetost, ki je višja kot 1.000 voltov; fiz. visoka frekvenca; geod. višja geodezija geodezija, ki se ukvarja z določanjem lege posameznih točk na zemeljski površini in s preračunavanjem geografskih koordinat v ravnino; geogr. visoko barje barje, ki je poraslo z mahovjem; gozd. visoko redčenje redčenje, pri katerem se seka zlasti višje drevje; jur. visoki komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; višja sila nepredvidljiv in neodvrnljiv, nepričakovan zunanji dogodek; les., tekst. visoki lesk; lingv. visoki samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo z največjim pridvigom jezične ploskve; visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja; stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; lov. visoki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; visoka preža preža na drevesu; mat. višja matematika; meteor. območje visokega zračnega tlaka; obl. visoki ovratnik ovratnik, ki sega ob vratu razmeroma visoko; šol. višji predavatelj do 1975 visokošolski predavatelj brez doktorskega naslova; šport. visoki start start iz stoječega položaja; visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; tisk. visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; um. visoki barok; visoki relief relief, pri katerem so nekateri deli likov ločeni od osnovne ploskve; visoka jedkanica jedkanica, pri kateri se uporablja visoki tisk; zgod. visoki srednji vek obdobje srednjega veka od 9. do srede 13. stoletja; Visoka porta do ustanovitve turške republike sultanova vlada, dvor; zool. višji sesalci sesalci, katerih zarodki se razvijajo v posteljici v maternici, Placentalia visôko prisl.: sonce je že visoko na nebu; visoko dvigniti zastavo; peti visoko z visokim glasom; visoko so premagali nasprotnika; vzpenjala sta se višje in višje; ekspr. visoko doneče besede; visoko leteče letalo; visoko raščen človek; visoko usposobljen strokovnjak; publ. jesti visoko kalorično hrano zelo; višje ob reki ležeči kraji bližje njenemu izviru; knjiž. preseliti se visoko na sever daleč ∙ ekspr. visoko nosi nos je domišljav, prevzeten; ekspr. v pismu je prijatelja visoko povzdignil zelo pohvalil; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel visok družbeni, službeni položaj; ekspr. njihov sin je v nekaj letih visoko splezal, zlezel dosegel visok položaj; po razgledanosti je bil visoko nad drugimi bil je veliko bolj razgledan od drugih; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh visôki -a -o sam.: uprli so se višjim nadrejenim; hrepeneti po čem višjem; sedeti na visokem ♦ rel. Sin Najvišjega Kristus ♪
2.      visoko...  ali visôko... prvi del zloženk (ō) nanašajoč se na visok: visokočelen, visokodebeln, visokogorski, visokonapetosten ♪
3.      visokodêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ȇ) agr. ki ima visoko deblo: visokodebelno sadno drevje ♪
4.      visokoenergétski  -a -o prid. (ẹ̑) ki daje veliko energije: visokoenergetsko gorivo ♪
5.      visokofrekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na visoko frekvenco: visokofrekvenčno območje sprejemnika / visokofrekvenčni tok ♪
6.      visokogórje  -a s (ọ̑) geogr. visok gorski svet: planinske postojanke v visokogorju; visokogorja in sredogorja ♪
7.      visokogôrski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na visokogorje: visokogorski pašniki / visokogorske rastline / visokogorski kras; visokogorski svet gorski svet, navadno nad zgornjo gozdno mejo ♪
8.      visokokrílec  -lca m (ȋ) aer. visokokrilnik: izdelovati visokokrilce ♪
9.      visokokrílnik  -a m (ȋ) aer. letalo s krili ob zgornjem robu trupa: visokokrilnik in nizkokrilnik ♪
10.      visôkokvalificíran  -a -o prid. (ō-ȋ) v zvezi visokokvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna srednješolska izobrazba: vodstveni in visokokvalificirani delavci ♪
11.      visokoletèč  -éča -e prid. (ȅ ẹ́) knjiž. glede na možnosti zelo težko uresničljiv: postavljati si visokoleteče cilje; visokoleteče ideje; visokoleteča pričakovanja ♪
12.      visokoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. 1. domišljav, prevzeten: visokomeren človek / visokomeren odnos do ljudi 2. vzvišen, nevsakdanji: visokomerna ideja; visokomerna pesniška izpoved visokomérno prisl.: visokomerno se vesti ♪
13.      visokomérnost  -i ž (ẹ́) knjiž. domišljavost, prevzetnost: motila jih je njegova nedostopnost in visokomernost ♪
14.      visokomolekuláren  -rna -o prid. (ȃ) kem. makromolekulski: visokomolekularne spojine ♪
15.      visokomôrski  -a -o prid. (ó) neustalj. oceanski: visokomorske živali / visokomorska plovba / visokomorski ribolov ribolov na odprtem morju ♪
16.      visokonapétosten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na visoko napetost: visokonapetostna napeljava / visokonapetostni daljnovod; visokonapetostni transformator ♪
17.      visôkonémški  -a -o prid. (ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih: visokonemški glasovi ♪
18.      visokonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. dolgonog: visokonog konj, pes; visokonoga štorklja ♪
19.      visokonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ekspr. domišljav, prevzeten: postati visokonos; visokonosa in neprijazna ženska ♪
20.      visokooktánski  -a -o prid. (ȃ) teh., v zvezi visokooktanski bencin bencin, ki ima oktansko število okoli sto: proizvodnja visokooktanskega bencina ♪
21.      visokopét  in visokopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima visoko peto: visokopeti čevlji; visokopeti škornji ♪
22.      visokopétnik  tudi visokopêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn., knjiž. obuvalo z visoko peto: nosila je črne visokopetnike ♪
23.      visokopritlíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na visoko pritličje: visokopritlična hiša / visokopritlično stanovanje ♪
24.      visokorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) visoko raščen: visokorasli vojaki; visokoraslo dekle / ekspr. visokorasla smreka visoka ♪
25.      visokoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je visokega, plemiškega rodu: ima visokorodne prednike / v vljudnostnem nagovoru, nekdaj visokorodni gospod ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226