Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vir (97-121)


  1.      močvírnat  -a -o prid. (ȋ) močviren: močvirnat svet / močvirnat travnik ♪
  2.      močvírnica  -e ž (ȋ) 1. močvirska voda: izpod škornjev brizga močvirnica; kalna močvirnica 2. močvirska ptica: prirediti lov na močvirnice ◊ bot. kukavica z zelenkastimi, rjavo ali vijoličasto rdečimi cveti v socvetju, Epipactis ♪
  3.      močvírnik  -a m (ȋ) 1. močvirska ptica: ponoči se oglašajo močvirniki; loviti močvirnike 2. mont. prostor, v katerem se zbirajo jamske vode: čistiti močvirnike ♪
  4.      močvírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na močvirje: močvirska megla, voda; močvirske ptice, rastline / močvirsko obrobje / poljud. (močvirska) mrzlica bolezen z občasnimi napadi mrzlice, strok. malarija ◊ bot. močvirska latovka latovka, ki uspeva na močvirnih travnikih, Poa palustris; močvirska logarica po močvirnih travnikih rastoča rastlina s tulipanu podobnimi visečimi cveti, Fritillaria meleagris; petr. močvirski plin plin, ki se izloča iz močvirnih tal, zlasti metan; vrtn. močvirska cipresa visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh, Taxodium distichum; zool. močvirski lunj ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus; močvirska uharica ♪
  5.      motivíranost  -i ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost motiviranega: proučevati motiviranost za učenje / skrbeti za motiviranost ljudi pri delu / materialna motiviranost 2. kar utemeljuje kako dejanje: najti motiviranost za zločin ♪
  6.      motivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. navesti vzrok kakega dejanja, ravnanja, utemeljiti: motivirati odpust z dela; motivirati vlogo, zahtevo; prošnjo sem motiviral s tem, da bom odšel kmalu v pokoj / pisatelj je prepričevalno motiviral junakovo dejanje 2. publ. spodbuditi, navdušiti: izboljšani delovni pogoji so zelo motivirali delavce; pravilno sestavljeni učni načrti motivirajo učence za šolsko delo motivíran -a -o: motivirano dejanje, ravnanje; uboj je motiviran z nizkotnimi nagibi ♪
  7.      navírati 1 -am nedov. (ȋ ȋ) ekspr. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda navira / solze so ji začele navirati v oči; pren. grenkoba mu je navirala v besede ♪
  8.      navírati 2 -am nedov. (ȋ ȋ) 1. nar., navadno v zvezi s pogovor usmerjati, obračati: navirati pogovor na preteklost 2. knjiž., redko siliti, izsiljevati: naviral ga je, naj mu izroči pismo ♪
  9.      nèizvíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izviren: neizvirna misel / pisatelj je precej neizviren, vsakdanji / neizvirno besedilo ♪
  10.      nèizvírnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neizvirnega: neizvirnost zgodbe v romanu / pesnikova neizvirnost / očitali so mu neizvirnost ♪
  11.      nèkultivíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kultiviran: nekultivirana zemlja / nekultivirane rastline / ekspr. divji in nekultivirani prebivalci ♪
  12.      nèmotivíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni motiviran: nemotivirane prošnje, zahteve; nemotivirano dejanje / publ. učenci so bili nemotivirani za šolsko delo premalo spodbujeni ♪
  13.      nèovíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni oviran: neoviran promet / neoviran kulturni razvoj / človek mora biti v vsem neoviran / varno in neovirano življenje ki poteka brez težav, ovir nèovírano prisl.: neovirano napredovati ♪
  14.      nervírati  -am nedov. (ȋ) pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira ♪
  15.      novírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti: novirati dolg novíran -a -o: dolg je bil noviran v posojilo ♪
  16.      objektivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. narediti, da se kaj začne kazati na predmeten, čutno zaznaven način, opredmetiti: v tem liku je pisatelj objektiviral svojo svobodoljubnost; objektivirati se z delom 2. prikazati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka, posplošiti: čeprav je pisatelj osebo objektiviral, so vendarle opazni tudi avtobiografski elementi 3. narediti, da je kaj neodvisno od osebnih nazorov, interesov: objektivirati kriterije objektivíran -a -o: zanj je zunanji svet le podoba objektiviranih lastnih občutkov in vtisov ♪
  17.      ocvírek  -rka m (ȋ) 1. nav. mn. košček svinjskega mesa, ki ostane pri topljenju slanine: zabeliti z ocvirki; mastni ocvirki; skleda žgancev z ocvirki; pren. svoje pripovedovanje je belil z mastnimi ocvirki 2. nav. mn., ekspr. pozornost zbujajoč podatek ali dejstvo: v noveli je precej zgodovinskih ocvirkov; časnikar je v opisu turističnih krajev navedel tudi nekaj ocvirkov: javna razsvetljava je pokvarjena, bazen ne funkcionira, sprehajališča so zanemarjena 3. poljud. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici, strok. herpes: spet ima ocvirek na ustnicah ♪
  18.      ocvírkov  -a -o prid. (ȋ) ki vsebuje ocvirke: ocvirkov kruh; ocvirkov nadev / ocvirkova mast; ocvirkova potica potica z ocvirkovim nadevom ♪
  19.      ocvírkovica  -e ž (ȋ) nar. ocvirkova potica: speči ocvirkovico ♪
  20.      ocvírkovka  -e ž (ȋ) ocvirkova potica: za pustni torek je spekla ocvirkovko ♪
  21.      odcvírnati  -am dov. (ȋ) pog., ekspr., navadno v zvezi z jo zbežati, uiti: ko bodo dobili puške, jo bodo pa odcvirnali / odcvirnal jo je na varno ♪
  22.      odvírati  -am nedov. (ȋ ȋ) popuščati zavoro pri vozilu: vso pot je zaviral in odviral ♪
  23.      okvír  -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ) 1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko // tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala // kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj 2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena 3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, republiškem okviru ● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana ◊ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; jur. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje ♪
  24.      okvírast  -a -o prid. (ȋ) podoben okviru: okvirasti okrasni elementi na stropu ♪
  25.      okvírček  -čka m (ȋ) manjšalnica od okvir 1: okvirček za diapozitiv, sliko ♪

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA