Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vir (601-625)



  1.      kisárna  -e ž () prostor, obrat za izdelovanje kisa: kisarni so prizidali objekt za konzerviranje zelenjave
  2.      kísati  -am nedov. () 1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom // povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo kísati se 1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati ∙ ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto 2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
  3.      kít 2 -a m () gnetljivo sredstvo, zlasti za a) pritrjevanje šip v okenske okvire: pripraviti kit / kit za okna / kit že odpada b) izravnavanje površin: razmazati kit / kit za sode ◊ obrt. lesni ali mizarski kit iz lesne moke in veziva; minijev kit ki mu je dodan minij; oljni kit; pleskarski kit iz krede in veziva; steklarski kit iz krede ali gline ter veziva
  4.      kitájski  -a -o prid. () nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka // ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid
  5.      kítati  -am nedov. () izravnavati površine s kitom: kitati steno; kitati in gladiti / kitati luknje v lesu // zadelovati, pritrjevati s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: kitati šipe
  6.      kládivce  tudi kladívce -a s (á; ) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku ◊ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; muz. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno
  7.      klásičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija nekdaj gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote // redko klasicističen: pravila klasične estetike 2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek 3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična ◊ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje klásično prisl.: je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.: pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
  8.      klaviatúra  -e ž () 1. bele in črne tipke pri klavirju, orglah, čembalu: glasbila s klaviaturo / ekspr. prsti so drseli po klaviaturi / bele tipke klaviature ♦ muz. nožna, pedalna klaviatura // redko tipke pri pisalnem, stavnem stroju; tastatura: klaviatura pisalnega stroja 2. ekspr., z rodilnikom množina različnih stvari iste vrste: bogata klaviatura lirike / klaviatura skladateljevega čustvovanja / imel je celo klaviaturo vprašanj
  9.      klémpati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. slabo, nevešče a) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igra b) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati 2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa
  10.      klémprati  -am nedov. (ẹ̑) redko klémpati: spet klempra / klemprati po klavirju
  11.      klénkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja
  12.      klénkati  -am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igratiteh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja
  13.      klepáti  klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́) 1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda // z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce // slabo, nevešče a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali 3. ekspr., redko počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku 4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir ● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljalilov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
  14.      klókati  -am tudi klóčem nedov. (ọ̑) 1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka 2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda se je ob skalah penila in klokala / nagnil je kozarec in pil, da je pijača glasno klokala / brezoseb. pod nogami mu je klokalo // ekspr. slišno, hlastno piti: glej ga, kako kloka / ne klokaj, da se ti ne zaleti 3. ekspr. dajati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha se je kar tresel in klokal klokáje: klokaje piti klokajóč -a -e: klokajoč smeh
  15.      klokotáti  -ám in -óčem nedov., ọ́) nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota // dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice klokotáje: klokotaje teči klokotajóč -a -e: smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec
  16.      klôpen  -pna -o prid. () med., v zvezi klopni meningitis virusni meningitis, ki ga prenaša določen klop
  17.      knjíga  -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah ● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobraadm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu
  18.      kobíličar  -ja m (í) zool. ptica pevka, ki živi zlasti na močvirnih tleh, ob vodi, Locustella naevia
  19.      kóčarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kočarje: izvira iz kočarskega rodu / kočarska bivališča; sam.: poročil se je s kočarsko
  20.      kolaboracionístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kolaboracioniste ali kolaboracijo: kolaboracionistična dejavnost; kolaboracionistična politika / kolaboracionistična reakcija je na vse načine zavirala osvobodilno gibanje
  21.      kolacionírati  -am nedov. in dov. () adm. primerjati prepis besedila, listine z izvirnikom, preverjati (točnost prepisa): kolacionirati spričevalo / kolacionirati prepis pogodbe z originalom
  22.      kólmež  -a m (ọ̑) močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža
  23.      kolút  -a m () ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarjiavt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji strani avtomobilskega kolesa, ki jo pri zaviranju stiskata zavornika; strojn. torni kolut ki s trenjem prenaša vrtenje z ene gredi na drugo // tak predmet z žlebom na obodu: naviti žico na kolut; previti filmski trak z večjega na manjši kolut; vrv žičnice je enakomerno drsela po kolutih; kolut v škripčevju
  24.      komerciálnost  -i ž () lastnost, značilnost komercialnega: sodelovanje na načelih komercialnosti / publ. o tiskanju izvirnih del ne sme odločati le komercialnost
  25.      kompeténten  -tna -o prid., kompeténtnejši (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kompetenco; pristojen, pooblaščen: za reševanje teh vprašanj je kompetenten delavski svet; ni bil kompetenten, da bi odstavil tajnika / o tem povprašaj na kompetentnem mestu 2. ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj kompetentnega; to je delo enega najkompetentnejših poznavalcev Prešerna / naslonil se je na kompetentne vire zanesljive; sam.: to presojo prepuščam bolj kompetentnim

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA