Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vir (51-75)



  1.      distingvíran  -a -o prid. () knjiž. imeniten, odličen, izbran: distingviran gospod; pri njej so se zbirale distingvirane dame / to je bilo čutiti iz njenega distingviranega govora
  2.      distingvíranost  -i ž () knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem
  3.      duúmvir  tudi duumvír -a m (; ) zgod. član duumvirata .
  4.      duumvirát  -a m () zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu
  5.      eksekvírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. izvesti smrtno kazen, usmrtiti: eksekvirati obsojence 2. jur. prisilno izvršiti sodne ali upravne odločbe: eksekvirati terjatev
  6.      etivírati  -am dov. in nedov. () agr. sterilizirati in oplemenititi suho sadje: etivirati slive etivíran -a -o: kandirano in etivirano sadje
  7.      evalvírati  -am dov. in nedov. () knjiž. oceniti, ovrednotiti: evalvirati znanje s posebnimi testi
  8.      evolvírati  -am nedov. in dov. () knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: vsako naziranje evolvira
  9.      glasovír  -ja in -a m () zastar. klavir: igrati na glasovir
  10.      gravíranje  -a s () glagolnik od gravirati: graviranje napisov; graviranje v jeklo
  11.      gravírati  -am nedov. in dov. () vrezovati črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: gravirati datum, napis; gravirati v baker, v steklo / prstan je dala gravirati gravíran -a -o: doza z graviranim monogramom; gravirano steklo
  12.      gravíren  -rna -o prid. () s katerim se gravira: gravirni pribor, stroj
  13.      gravírnica  -e ž () delavnica, obrat za graviranje
  14.      inaktivírati  -am dov. in nedov. () knjiž., redko povzročiti, da postane kaj nedejavno, neaktivno: izkazano nezaupanje je sodelavce inaktiviralo ♦ biol. inaktivirati serum, virus
  15.      inervírati  -am nedov. in dov. () med. povzročati pravilno razporeditev, delovanje živcev kje, oživčevati: inervirati mišico inervíran -a -o: leva stran lica je pomanjkljivo inervirana
  16.      intenzivíranje  -a s () glagolnik od intenzivirati: intenziviranje dela, učenja / intenziviranje obdelovanja, proizvodnje / potreba po intenziviranju stikov med obema deželama
  17.      intenzivírati  -am nedov. in dov. () 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij // težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja
  18.      involvírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko obsegati, vključevati: ta princip involvira vse pravice in dolžnosti ◊ med. organi involvirajo se zmanjšujejo, navadno zaradi nedejavnosti involvíran -a -o: omenjeni problem je involviran skoraj v vsaki filozofski razpravi
  19.      izvír  -a m () 1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: pod skalo je izvir; iti k izviru po vodo; počivališče pri izviru / kraški, podmorski izvir / izvir Save; reka ima izvir v Julijskih Alpah izvira; pren. njegova jeza ima izvir v ljubosumju // voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvir; bister, močen, mrzel izvir; izvir zdravilne vode; pren., knjiž. to so izviri, iz katerih se je napajala povojna slovenska drama 2. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: preprosto darilo je lahko izvir velikega veselja / ugotoviti izvir svetlobe
  20.      izviralíšče  -a s (í) zastar. izvir, izvor: grm ob izvirališču / dognati izvirališče nekega plemena
  21.      izvírati  -am nedov. ( ) 1. prihajati, pritekati iz zemlje na površje: voda izvira pod hribom; iz te globoke votline izvira hudournik; izvirati v močnem curku / Sava izvira na Gorenjskem; Savinja izvira v slapu Rinka 2. imeti vzrok v čem: njena bolezen je izvirala predvsem iz siromaštva; napake izvirajo iz nepoznavanja jezika; njegova nezaupljivost izvira iz ljubosumnosti / publ. pravice predsednika izvirajo iz funkcije, ki jo opravlja 3. imeti začetek: ti običaji izvirajo še iz poganstva / publ. ta slika izvira iz 17. stoletja je nastala v 17. stoletju 4. biti prvotno na določenem kraju, v določeni celoti: njegovi predniki izvirajo iz Amerike; beseda izvira iz nemščine // biti doma, roditi se: izvira iz kmečke družine ● publ. glavni dohodek izvira iz kmetijstva daje kmetijstvo; knjiž. njeno spoštovanje izvira bolj iz srca kot iz razuma je predvsem čustveno; knjiž. splošno znano je, iz čigavega peresa izvira ta pamflet kdo ga je napisal izvirajóč -a -e: težave, izvirajoče iz zaostalosti; izpod skale izvirajoča voda; iz obupa izvirajoče dejanje
  22.      izvírček  -čka m () manjšalnica od izvir(ek): dolinice z izvirčki
  23.      izvírek  -rka m () voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvirek; hladen, močen izvirek; bogat izvirek zdravilne vode / pod hribom so trije izvirki studenci // kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje; izvir: izvirek reke; počivati pri izvirku
  24.      izvíren  -rna -o prid., izvírnejši () 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge: izvirna domislica, misel, zamisel; izvirna interpretacija pesmi; poiskati izvirno rešitev problema; snov povesti je izvirna / izviren mislec, pesnik; prizadeva si, da bi bil izviren // ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: izviren človek / njegovo življenje je bilo precej izvirno / redko nosil je izvirno pokrivalo nenavadno 2. ki je v jeziku, v katerem ga je napisal avtor: izviren roman; izvirna literatura; izvirna proza; izvirno besedilo pesmi / prevod je narejen po izvirni angleški izdaji / predložiti izvirno listino izvirnik 3. prvoten, osnoven: izvirni pomen besede; izvirna kakovost surovin / vsi ti plesi niso izvirni pristni, pravi 4. nanašajoč se na izvir: izvirna voda / izvirni del reke ◊ ekon. izvirni dohodek dohodek, ki se ustvarja v proizvodnji; jur. izvirni dokaz dokaz iz neposrednega vira; izvirna pravica pravica, pridobljena na novo, brez pravnega prednika; rel. izvirni greh greh, ki ga je po prvih starših podedovalo vse človeštvo izvírno prisl.: problem so rešili precej izvirno; v prireditvi je malo izvirno narodnega izvírni -a -o sam.: v tej metodi je nekaj izvirnega; nič izvirnega ni napisal; povedati kako izvirno
  25.      izvírnež  -a m () ekspr. kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih: pokazali so mu nekaj vaških izvirnežev

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA