Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vir (222-246)
- árnik -a m (ȃ) pog. posušena in v soli konzervirana riba sled; slanik: jedel je arnike s krompirjem; suh kot arnik zelo suh ♪
- artikulácija -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
- atribút -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
- avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod ◊ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim ♪
- avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija ♪
- avtonomíja -e ž (ȋ) samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja ♪
- bacáč -a m (á) žarg., voj. minomet: Pred hišo so postavili težki bacač (V. Ocvirk) ♪
- bagatéla -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost: za tako bagatelo se ni vredno prepirati; eh, bagatela! ♦ muz. krajša, manj zahtevna skladba, navadno za klavir // zelo nizka cena: dobiti, kupiti, prodati za bagatelo ♪
- bakroréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo: uspehi bakroreza in monotipije // odtis v tej tehniki: razstava starih bakrorezov ♪
- bakteriofág -a m (ȃ) biol. virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah ♪
- balón -a m (ọ̑) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom // otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke ◊ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom ♪
- bán -a m (ȃ) v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine ♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvatske in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske ♪
- banálnost -i ž (ȃ) pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika ♪
- bára -e ž (á) redko močvirnat svet ♪
- baráža -e ž (ȃ) voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo ♪
- bariêra -e ž (ȇ) 1. pregrada, ovira, zapora: postaviti, preskočiti bariero / pred plezalcem se dviga bariera stene; pren. odpraviti carinske bariere; rušiti bariere tradicij 2. mejna črta pri dvobojih: postaviti se deset korakov od bariere ♪
- bárje -a s (ȃ) močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje ♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem ♪
- bárjevka -e ž (ā) bot. močvirska orhideja z drobnimi rumeno zelenimi cveti, Microstylis monophyllos ♪
- básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑) muz. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir ♪
- bekasína -e ž (ȋ) zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: jata preplašenih bekasin ♪
- belíti 2 in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim ♪
- belják -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki ♪
- belokránjski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Belokranjce ali Belo krajino: belokranjski ljudski običaji; belokranjska ljudska noša ♦ gastr. belokranjski matevž pretlačen krompir in fižol z ocvirki ♪
- belorítec -tca m (ȋ) zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus ♪
- bêrek -a m (ȇ) nar. stara, nekdanja rečna struga, močvirje: Stare vrbe ob bereku so bile polne gnezd (F. Godina) ♪
97 122 147 172 197 222 247 272 297 322