Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vir (22-46)
- virtuózinja -e ž (ọ̑) ženska oblika od virtuoz: koncert znane virtuozinje / virtuozinja na violino / virtuozinja v tenisu ♪
- virtuóznost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost virtuoznega: občudovati pianistovo virtuoznost; skladba zahteva veliko virtuoznost / ekspr. virtuoznost košarkarja / virtuoznost igre / drobne virtuoznosti izvajalca / obvladati kaj do virtuoznosti ♪
- virulénca -e ž (ẹ̑) 1. med. sposobnost povzročiti bolezen: zmanjšati virulenco bacila, bakterije 2. knjiž., ekspr. sposobnost prevzeti, pridobiti koga: filozofija na višku svoje virulence ♪
- virulénten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. med. sposoben povzročiti bolezen: bacil kuge je dolgo virulenten; virulentne bakterije; pren., ekspr. fašizem je še zmeraj virulentna klica družbe 2. knjiž., ekspr. sposoben prevzeti, pridobiti koga: virulenten nazor / virulenten problem z daljnosežnimi posledicami, nevaren ♪
- viruléntnost -i ž (ẹ̑) 1. med. sposobnost povzročiti bolezen: virulentnost bacilov 2. knjiž., ekspr. sposobnost prevzeti, pridobiti koga: delo je še dolgo po izidu ohranilo svojo virulentnost ♪
- vírus -a m (ȋ) 1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata 2. elektr. hotena, namerna napaka v računalniškem programu, ki ovira, onemogoča delo z računalnikom: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus ♪
- vírusen -sna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij 2. med. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica ♪
- virusologíja -e ž (ȋ) veda o virusih; virologija ♪
- viržínka -e ž (ȋ) tanjša, daljša cigara s slamico, ki se pred kajenjem izvleče: kaditi viržinko; havane in viržinke ♪
- absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred absolvíran -a -o: absolviran učiteljiščnik ♪
- aktivíranje -a s (ȋ) glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine; delo za aktiviranje množic ♪
- aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva ♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati ♪
- akvirírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis ♪
- antikvíran -a -o prid. (ȋ) zastar. zastarel: antikvirani nazori ♪
- arhivíranje -a s (ȋ) glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja ♪
- arhivírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo ♪
- àvirulénten -tna -o prid. (ȁ-ẹ̑) med. ki ni sposoben povzročiti bolezen: avirulentni mikrobi ♪
- avivírati -am dov. in nedov. (ȋ) tekst. poživiti barvo in izboljšati voljnost tekstilnih surovin in izdelkov ♪
- brevír -ja m (í) rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir // knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir ♪
- cvíren -rna m (í) pog. sukanec: vdeti cviren v šivanko; bel cviren ♪
- cvírnat -a -o prid. (ȋ) pog. ki je iz sukanca; sukančast: cvirnate rokavice / cvirnate hlače ♪
- cvírnati -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali! ♪
- decémvir tudi decemvír -a m (ẹ̑; ȋ) zgod. član decemvirata: decemviri so se polastili oblasti ♪
- decemvirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na decemvirat: decemviralni zakonik ♪
- decemvirát -a m (ȃ) zgod. zbor desetih članov, izvoljen za razne državniške posle v starem Rimu ♪
1 22 47 72 97 122 147 172 197 222