Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vir (122-146)



  1.      okvíren  -rna -o prid. () 1. ki vsebuje bistveno, osnovno, neglede na posameznosti, podrobnosti: okvirne smernice gospodarskega razvoja; dati nekaj okvirnih navodil / publ.: podati v knjigi obravnavane probleme v okvirnih obrisih; določili so okvirne vsote, ki jih bodo kolektivi prispevali približne 2. nanašajoč se na okvir 1: okvirna oblika / okvirno ogrodje ◊ agr. okvirna brana brana, ki ima ogrodje v obliki okvira; grad. okvirni podboj; jur. okvirni zakon zakon, ki vsebuje le splošne in temeljne predpise; lit. okvirna novela novela, pri kateri navadno začetni in končni del besedila uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; rad. okvirna antena okvírno prisl.: okvirno obravnavati vprašanje; načrt je okvirno že določen
  2.      okvíriti  -im nedov. ( ) 1. dajati, vstavljati v okvir: okviriti sliko, ogledalo 2. knjiž. obdajati, obkrožati: biti odmaknjen od resničnosti, ki okviri življenje 3. knjiž. omejevati, določati: razvoj narodne in politične zavesti okvirita dve pomembni letnici okvírjen -a -o: dolgi okvirjeni oglasi v časopisu; okvirjena slika; časovno ostro okvirjena zgodovinska dogajanja
  3.      okvírjanje  -a s (í) glagolnik od okvirjati: razvijanje in okvirjanje diapozitivov; okvirjanje slik
  4.      okvírjati  -am nedov. (í) 1. dajati, vstavljati v okvir: okvirjati slike in ogledala 2. knjiž. obdajati, obkrožati: venec luči je okvirjal jezero / obraz so ji okvirjali dolgi črni lasje
  5.      okvírje  -a s () več okvirov, okviri: prebarvati okensko okvirje
  6.      okvírnica  -e ž () stranica okvira: zlepiti okvirnice ● knjiž. ostati v okvirnicah predloge ravnati se po predlogitisk. okvirnice črte, ki uokvirjajo besedilo, tabele
  7.      okvírnost  -i ž () značilnost okvirnega: okvirnost dojemanja pojavov
  8.      ovíra  -e ž () 1. predmet, naprava, ki otežuje ali preprečuje gibanje, premikanje: skala, ki je padla s pobočja na cesto, je bila voznikom ovira; odstranjevati, postavljati ovire; naravne, umetne ovire; prenosna ovira; ovira iz betona // v zvezi žična ovira ogrodje, navadno leseno, prepleteno z bodečo žico: na cestah so postavili žične ovire / taborišče je obdajala žična ovira ograja 2. kar povzroča, da se kako delo težje, počasneje opravlja: biti ovira komu; delati, premagati, premostiti ovire; naleteti, zadeti na ovire; hude, velike ovire; moralne, objektivne, subjektivne ovire; ekspr. kljub vsem oviram je uspel / palica mu je bila pri hoji navzdol v oviro v napoto / publ. tehnične ovire manj pomembne nevšečnosti, težavejur. dilatorne ovire ki povzročajo časovno odložitev česa; šport. tek z ovirami tek s preskakovanjem za to postavljenih ovir
  9.      ovirálen  -lna -o prid. () ki ovira: oviralni ukrepi ♦ fiz. oviralna sila sila, ki ovira gibanje
  10.      ovíranje  -a s () glagolnik od ovirati: oviranje prometa / njegovo sodelovanje je bilo bolj oviranje kot pomoč; oviranje delavca pri opravljanju uradnih dolžnosti je kaznivo
  11.      ovírati  -am nedov. ( ) 1. oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje: preskočil je žico, ki ga je ovirala; skalo, ki jim je ovirala prehod, so s težavo odstranili / gruča ljudi na cesti je ovirala promet 2. povzročati, da se kako delo težje, počasneje opravlja: namesto da bi mu pomagal, ga je celo oviral; slabo vreme je tekmovalce zelo oviralo / ovirati načrt, rast, razvoj / knjiž. samo misel na mater ga je pri njegovi nameri ovirala zadrževala // povzročati neugodne, slabe občutke; motiti: njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval ovirajóč -a -e: ovirajoč ukrep; ovirajoče verige; sam.: hoditi skozi kaj ovirajočega ovíran -a -o: v rasti, vzgoji oviran otrok; oviran prehod, promet; ovirana iniciativnost
  12.      ovírnica  -e ž () psiht. jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike: obleči, odvzeti ovirnico
  13.      pocvírnati  -am dov. () pog., ekspr., navadno v zvezi z jo oditi, zbežati: rad bi jo pocvirnal, pa ne more / pazniku jo je pocvirnal ušel
  14.      povíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na povirje: povirne vode / povirno območje
  15.      povírje  -a s () geogr. zgornji del porečja: povirje Save in Soče je v Julijskih Alpah
  16.      práizvír  -a m (-) knjiž. prvi, osnovni vir: materinstvo je zanjo praizvir sreče / raziskovati praizvire človeške kulture začetek
  17.      právír  -a m (-) knjiž. prvi, osnovni vir: antična dela so pravir znanosti; po snovi predstavlja njegovo delo vrnitev k pravirom tragedije / spoznati pravir človekovega govora
  18.      prevíranje  -a s () glagolnik od previrati: družbeno, idejno previranje / previranje po stolu
  19.      prevírati  -am nedov. ( ) knjiž., redko ponovno vreti: voda previra / dejstva kažejo, da v stranki nekaj previra prevírati se pretegovati se, iztegovati se: beli medved se je previral na ledeni plošči
  20.      privírati  -am nedov. ( ) knjiž. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda privira iz tal
  21.      promovíranec  -nca m () kdor je promoviran: rektor je spregovoril novim promovirancem
  22.      promovírati  -am dov. in nedov. () slovesno dati, podeliti doktorski naslov: rektor univerze je promoviral deset novih doktorjev znanosti; promovirali so ga za častnega doktorja univerze // nepreh. doseči, pridobiti si doktorski naslov: promoviral je na ljubljanski univerzi; promovirala je z disertacijo o domačem narečju ● publ. promovirati novo ploščo predstaviti jo javnosti s posebno prireditvijošah. promovirati kmeta spremeniti ga v figuro promovíran -a -o: promovirani znanstveniki; promoviran na dunajski univerzi
  23.      rèaktivírati  -am dov. in nedov. (-) ponovno aktivirati: reaktivirati opuščeni kamnolom / reaktivirati oficirja; upokojenec se je reaktiviral
  24.      recidivírati  -am dov. in nedov. () med. ponoviti se pri istem bolniku: bolezen, vročina je recidivirala
  25.      rekviríranje  -a s () glagolnik od rekvirirati: rekviriranje hrane

   1 22 47 72 97 122 147 172 197 222  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA