Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vir (1.201-1.225)
- premagováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v tekmovanju, boju dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo navadno premaguje goste; premagovati napadalca, sovražnika; pren., ekspr. dobrota premaguje sovraštvo // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagovati jezo, žalost; premagovati strah pred čim / s težavo je premagovala solze zadrževala 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: jok jo premaguje; spanec ga premaguje 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagovati nasprotja, ovire, težave / premagovati posledice katastrofe, potresa premagováti se ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: s težavo se je premagoval, da mu ni ostro odgovoril; ni se mogla več premagovati in je zajokala premagujóč -a -e: premagujoč solze,
je odgovorila na vprašanje; premagujoč nasmeh; premagujoča žalost ♪
- premikáč -a m (á) delavec, ki razstavlja vlake iz ene smeri in jih sestavlja v vlake za druge smeri: kretničar, zavirač in premikač ♪
- premikálka -e ž (ȃ) žel. premikalna lokomotiva: zavirati s premikalko ♪
- premostíti -ím dov., premóstil (ȋ í) 1. narediti navadno most čez kaj: vojaki so premostili reko / premostiti železniško progo / ekspr. s tem mostom bo avtocesta v enem loku premostila dolino / ekspr. letala so premostila Atlantski ocean 2. nav. ekspr. premagati, obvladati: premostiti nasprotja, ovire, težave / premostiti prepad med zaostalostjo in napredkom / redko premostiti zadrego / problem so že premostili rešili premostèn in premoščèn -êna -o: ko se je vrnil domov, je bil jarek že premosten; premostena nasprotja ♪
- premóščati -am nedov. (ọ́) 1. delati navadno most čez kaj: reko so premoščali na več mestih / boječe je šel čez brv, ki je premoščala narasli hudournik 2. nav. ekspr. premagovati, obvladovati: premoščati nasprotja, ovire, protislovja ♪
- premótati -am tudi premotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) knjiž. previti: premotati prejo premótati se, tudi premotáti se priti skozi kaj ovirajočega: premotal se je skozi množico ♪
- prenôsen -sna -o prid. (ó ō) 1. ki se da prenesti, prenašati: vojaki so uporabljali prenosne ovire iz bodeče žice; prenosna stena / prenosni pisalni stroj / ta nakaznica ni prenosna 2. ki omogoča prenašanje: prenosni mehanizem, trak, valj; prenosna veriga; prenosno in distribucijsko omrežje / hrbtni mozeg je samostojno prenosno središče ◊ fin. prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročniku na račun naslovnika; prenosno knjigovodstvo knjigovodstvo, pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte ♪
- preobčutljívosten -tna -o prid. (í) izvirajoč iz preobčutljivosti: preobčutljivostno vnetje kože / preobčutljivostna reakcija ♪
- preparírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo
ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
- prepesnítev -tve ž (ȋ) 1. umetniški, soustvarjalni prevod v verzih napisanega literarnega dela: primerjati prepesnitev z izvirnikom; prevodi in prepesnitve 2. glagolnik od prepesniti: prepesnitev ljudskih pesmi se mu ni posrečila / prepesnitev Župančičevih pesmi v ruščino / slikarjeva prepesnitev realnega sveta ♪
- prepévati -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati
domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice ♪
- prepís -a m (ȋ) 1. glagolnik od prepisati: pri prepisu se je zmotil / opraviti prepis posestva / prepis na drugo šolo / kot pripis na listini, dokumentu prepis je točen 2. izdelek, ki nastane pri prepisovanju: prepis se ujema z izvirnikom; overiti prepis; prepis je poslal prijatelju; predložiti overovljen prepis odločbe, spričevala / knjižnica hrani pismo v prepisu; pesem se je širila v prepisih ♪
- preplašíti in preplášiti -im, tudi preplašíti -ím dov., preplášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je preplašil golobe / pes preplaši zajca 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: francoska revolucija je preplašila fevdalce; njegove grožnje so ga za trenutek preplašile / s kričanjem preplašiti otroka prestrašiti / knjiž. misel na spremembo ga je preplašila vznemirila ● knjiž., ekspr. še tako velika nevarnost me ne preplaši, če se za kaj odločim ne vpliva zaviralno na moje ravnanje preplašíti se in preplášiti se, tudi preplašíti se prestrašiti se: strahopetec je, hitro se preplaši; pela je, dokler se ni preplašila streljanja preplášen -a -o tudi preplašèn -êna -o 1. deležnik od preplašiti: preplašeni golobi so odleteli; preplašen otrok; biti preplašen; preplašena deklica;
preplašena je odskočila 2. ki vsebuje, izraža strah, vznemirjenost: preplašen obraz, pogled; preplašene kretnje; prisl.: preplašeno pobegniti, pogledati, zavpiti ♪
- prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so
prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej ● ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki ∙ med seboj preprežene žične ovire prepletene ♪
- preprédati -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel ♪
- prepréka -e ž (ẹ̑) publ. ovira: odstranjevati prepreke; podrta drevesa, skale in druge prepreke / vojaki so postavljali žične prepreke / jezikovne prepreke; to so glavne prepreke za hitrejši gospodarski napredek ♪
- preprézati -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: trta prepreza zidanico b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem ● knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži ♪
- preprosíti -prósim dov., prepróšen (ȋ ọ́) z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi // ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal preprosíti se s prošnjami doseči, da se kljub oviram a) pride kam: preprositi se k blagajniškemu okencu b) dobi kaj: ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige ● redko s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil ♪
- prepustíti -ím dov., prepústil (ȋ í) 1. dati komu pravico, možnost, da dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepustiti hišo sinu; prepustiti komu sobo za dva meseca / kralj je moral prepustiti prestol sinu / prepustiti besedo drugemu diskutantu / prepustiti v last, uporabo ♦ jur. prepustiti komu uporabo, uživanje česa 2. dopustiti, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepustiti svoje dekle drugemu; prepustiti funkcijo drugemu; tekač je moral prepustiti prvo mesto boljšemu tekmovalcu / prepustiti pobudo, vodstvo tekmecu / redko prepustiti komu tekmo brez boja predati 3. narediti, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: prepustil je goste ženi, sam pa odšel na sestanek // z glagolskim samostalnikom narediti, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepustiti nego bolne matere sestri / prepustil je ženi, da gospodari
na kmetiji, sam pa odšel v tujino / prepustiti otroka v varstvo sosedi 4. z glagolskim samostalnikom dati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: prepustiti odločitev bratu; prepustiti sodbo bralcu / prepusti stvar meni, pa bo kmalu opravljena / zakon je prepustil določitev višine prispevka občinam 5. dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: tako pomembne stvari ne smemo prepustiti naključju, dobri volji koga / to vprašanje moramo prepustiti zgodovini 6. ne narediti ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: prijel jo je za roko in ona mu jo je prepustila / ekspr. spet mu je prepustila svoje ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepustiti koga revščini / prepustiti koga počasnemu umiranju / prepustiti koga njegovim mislim 7. star. predreti: prepustiti gnojno bulo; žulj se je prepustil ● ekspr. skrb za to kar meni prepusti za to bom (po)skrbel jaz;
ekspr. delam prav ali narobe, to kar meni prepusti o tem ne sodi; ekspr. prepustiti kaj pozabljenju pozabiti kaj; ekspr. prepustiti koga samemu sebi, usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu prepustíti se 1. ne narediti ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: prepustila se je njegovemu objemu / čutil je, da se mu je plesalka popolnoma prepustila / ekspr. prepustiti se skrbnim rokam bolniške sestre b) določenemu delovanju česa: dvignil je veslo in se prepustil toku, valovom; ekspr. legel je na obalo in se prepustil soncu začel uživati v sončenju, začel se sončiti / prepustiti se splošnemu navdušenju // dopustiti, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepustiti se strastem / prepustil se je mamilom 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop a) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: prepustiti se obupu, žalosti b) navadno z glagolskim samostalnikom intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa
samostalnik: prepustiti se sanjarjenju / prepustil se je veselim mislim prepustívši zastar.: prepustivši konja hlapcu, je odšel v grad prepuščèn -êna -o: biti prepuščen sam sebi; obnoviti za majhno odškodnino prepuščeno skladišče ∙ ekspr. biti na milost in nemilost prepuščen komu postati, biti od koga popolnoma odvisen ♪
- prepúščati -am nedov. (ú) 1. biti sposoben omogočiti prehod, zlasti tekočinam: prepuščati svetlobo, toploto, vodo / žleb prepušča pušča, ima luknjo 2. dajati komu pravico, možnost, da dobi, ima kaj, do česar ima določeno pravico osebek: prepuščati posteljo, sobo komu / prepuščati v last, uporabo / dov. s to izjavo prepuščam stavbo občini 3. dopuščati, da dobi, ima kdo drug to, kar izraža samostalnik: prepuščati funkcije drugim / prepuščati pobudo nasprotniku 4. delati, da se mora, more namesto osebka kdo drug ukvarjati s kom: ob delavnikih sta prepuščala otroka stari materi; manj pomembne stranke je prepuščal svojemu namestniku // z glagolskim samostalnikom delati, da mora, more namesto osebka kdo drug narediti, opravljati kako delo: prepuščati delo pomočnikom; ekspr. astronomi vse bolj prepuščajo gledanje neba fotografskim napravam / prepuščati komu kaj v varstvo 5. z glagolskim
samostalnikom dajati komu drugemu možnost, da naredi, opravlja kako dejanje: končno odločitev so prepuščali drugim; ta opravek prepuščam tebi; sodbo o tem, kdo ima prav, prepuščam bralcem / knjiga to prepušča domišljiji bralcev / nova moda prepušča dolžino oblek ženskam samim 6. dopuščati, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj: to so pomembne stvari, pa jih prepuščajo naključju; vzgoje otrok ne moremo prepuščati pouličnemu življenju 7. ne delati ničesar a) da bi se spremenil določen položaj, oviralo določeno dejanje: kadar jo je držal za roko, mu jo je dolgo prepuščala / ekspr. prepuščala mu je ustnice b) da bi se spremenilo stanje, delovanje koga: prepuščati koga revščini, stiski 8. star. predirati: prepuščati gnojne bule ● ekspr. prepuščati koga samemu sebi, usodi ne skrbeti zanj, ne pomagati mu; knjiž., ekspr. kostanji so svoje veje spet prepuščali vetru veje kostanjev je spet majal, zibal veter prepúščati se 1.
ne delati ničesar, s čimer bi se nasprotovalo, upiralo a) določenemu dejanju koga: čutil je, da se mu plesalka popolnoma prepušča; prepuščal se je vojakom, da so ga vodili, kamor so hoteli / dekle se mu je prepuščalo brez besed predajalo b) določenemu delovanju česa: ležal je na vodi in se prepuščal valovom / prepuščal se je zanosu množice / jadrnica se prepušča vetru // dopuščati, da nastopi odnos popolne odvisnosti: prepuščati se strastem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) stanje osebka, kot ga določa samostalnik: prepuščati se čustvom, obupu b) navadno z glagolskim samostalnikom da osebek (večkrat) intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: prepuščati se razmišljanju prepuščajóč -a -e: hodil je po sejmih, prepuščajoč delo drugim; rahla, vodo dobro prepuščajoča zemlja ♪
- preráščati -am nedov. (á) 1. rastoč prekrivati: lišaj prerašča drevo; cesto je začela preraščati trava / tanka kožica že prerašča rano 2. z rastjo presegati: otroci ga že preraščajo; smreke preraščajo drugo drevje / tovariše je preraščal za pol glave; pren. dekle ga v vsem prerašča; dejal je, da se mora človek neprestano preraščati ∙ publ. ta akcija prerašča okvir organizacije ni omejena samo na organizacijo 3. v zvezi z v dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg: tesnoba v njem je preraščala v grozo; demonstracije preraščajo v oborožene spopade; partizanske akcije so začele preraščati v vseljudsko vstajo ♪
- prerékati -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
- preríniti -em dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da pride kaj skozi kaj ozkega, ovirajočega: preriniti čoln skozi brzico / luknja je tolikšna, da bi lahko prerinil svoje suho telo skoznjo preríniti se 1. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: med mizami se je prerinil do nje; prehod je ozek, da se komaj prerineš skozenj / preriniti se skozi gnečo, v avtobus; preriniti se v prvo vrsto, naprej; pren. preriniti se skozi težave ∙ ekspr. preriniti se skozi vojno, zimo (s težavo) jo preživeti 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: komaj se je prerinil do sedmega razreda; prerinil se je na tretje mesto / preriniti se na dober položaj, naprej / ta popevka se je prerinila v evropsko popevkarsko glasbo ♪
- preríti -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ) z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja // s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete preríti se 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave ∙ ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja 2. ekspr. s težavo
priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej 3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo prerít -a -o: zemlja je prerita s krtovimi rovi ♪
- prerívati 1 -am nedov. (í) porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje prerívati se 1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami 2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti preriváje: živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva prerivajóč -a -e: hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje ♪
1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301