Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

viole (7)

1.      violéten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. vijoličen, vijoličast: rastlina z violetnimi cveti / violetna barva ♪
2.      últravioléten  -tna -o prid. (ȗ-ẹ̑) fiz. ultravijoličen: ultravioletna svetloba; ultravioletno sevanje Sonca / ultravioletni žarki ultravijolična svetloba ♪
3.      godálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo ♦ muz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala ♪
4.      raviól  -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa trikotne ali obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: preliti raviole s paradižnikovo omako; zakuhati raviole v juho ♪
5.      vióla  -e ž (ọ̑) muz. godalni instrument, ki ima od violine za kvinto nižji tonski obseg: zaigrati melodijo na violo; strune viole; skladba za violo / učiti, vaditi violo igranje tega instrumenta ♪
6.      vióla da gámba  vióle da gámba ž (ọ̑-ȃ) muz., nekdaj čelu podobno glasbilo, navadno s šestimi strunami: igrati violo da gamba ♪
7.      vióla d'amóre  vióle d'amóre ž (ọ̑-ọ̑) muz., nekdaj violi podobno glasbilo s štirimi strunami, na katere se igra, in štirimi sozvenečimi strunami: igrati violo d'amore ♪