Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vina (451-475)



  1.      cépati  -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ) 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla // ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg 2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe 3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano ● žarg., šol. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
  2.      cêrij  -a m (é) kem. mehka kovina sive barve, ki na zraku zgori, element Ce
  3.      cerkvénopráven  -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na cerkveno pravo: cerkvenopravni predpisi; cerkvenopravna zgodovina
  4.      céven  -vna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cev: cevni nastavek; cevni navoj, spoj; cevna odprtina; cevno koleno / cevni daljnovod za nafto; cevni sistem; cevni vod / cevna pločevinaptt cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; teh. cevni ključ orodje v obliki kratke cevi za odvijanje in privijanje matic in vijakov; cevni veznik kos cevi z navojem za vezanje dveh cevi
  5.      cézar  -ja m (ẹ̑) 1. zgod. naslov za rimske vladarje od Julija Cezarja naprej: vladavina cezarjev 2. redko cesar
  6.      cezarízem  -zma m () polit. vladavina z neomejeno oblastjo vladarja, a tudi z nekaterimi demokratičnimi elementi
  7.      cézaropapízem  -zma m (ẹ̑-) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
  8.      cézij  -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs
  9.      cíkanje  -a s () glagolnik od cikati: vedel je, kam leti cikanje; hudobno cikanje in namigovanje / cikanje sadnega vina
  10.      cíkast 1 -a -o prid. () rjav z belimi lisami: cikasta krava; cikasta živina / cikasta pasma pincgavska pasma; sam.: cikasta ne žre
  11.      cín  -a m ( ) kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
  12.      cínast  -a -o prid. () kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina
  13.      cínk  -a m () kem. težka kovina modrikasto bele barve, element Zn: surovi cink; destilacija cinka
  14.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  15.      cirkónij  -a m (ọ́) kem. mehka težka kovina sive barve, element Zr: cirkonij je odporen proti toploti
  16.      copáta  -e ž () nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata
  17.      crklína  -e ž (í) redko crkovina, crknina: pasja crklina
  18.      crknetína  -e ž (í) redko crkovina, crknina: muhe polagajo zalego v crknetino
  19.      crknína  -e ž (í) crkovina: konjska crknina / kdo bo jedel to crknino
  20.      crkotína  -e ž (í) redko crkovina, crknina: smrad crkotine
  21.      cúckovec  -vca m () nar., slabš. zelo kislo, slabo vino: To sami veste, da je prva kranjska novina z večine cuckovec, ki človeka strese (J. Trdina)
  22.      cúkati  -am nedov.) pog. 1. sunkoma potegovati: cuka ga za lase, rokav; cukati za vajeti / ona me pri česanju tako cuka / cukati nitke iz blaga puliti, vleči 2. brezoseb. imeti sunkovite bolečine; kljuvati, trgati: cuka me v rami 3. ekspr. piti (alkoholne pijače): kupil je sod vina in zdaj ga cuka / rad ga cuka ● pog. motor cuka ne teče gladko, se zaustavlja; žarg. riba cuka prijema; pog. otroci se cukajo za bonbone pulijo, prerivajo; pog. rad se cuka z otroki za šalo ruje
  23.      curíj  in kiríj -a [kirij] m () kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, ki se v temi sveti, element Cm
  24.      cvájar  -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem
  25.      cvèsti  tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvǝ- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ǝ̀ ; é) navadno sedanji čas 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete // obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih ● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA