Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vina (313-337)


  1.      učinkovína  -e ž (í) nav. mn., farm. snov, ki učinkuje zdravilno: pridobivati učinkovine iz rastlin ♪
  2.      ujedkovína  -e ž (í) knjiž. jedkanica: biti mojster v ujedkovini / razstava lesorezov in ujedkovin ♪
  3.      ukovína  -e ž (í) zastar. učnina: ukovina za tečaj / starši so obrtniku plačali ukovino ♪
  4.      ukrivína  -e ž (í) kar nastane z ukrivljenjem: izravnati ukrivino ♪
  5.      vejevína  -e ž (í) les v obliki vej: oglarji so uporabljali zlasti vejevino; pokriti jamo z vejevino ♪
  6.      vèletatvína  -e ž (ȅ-í) ekspr. velika tatvina: veletatvina orožja ♪
  7.      vèletrgovína  -e ž (ȅ-í) trgovina na debelo: ukvarjati se z veletrgovino / nabaviti v veletrgovini / tekstilna veletrgovina ♪
  8.      vidrovína  -e ž (í) vidrino krzno: kapa iz vidrovine ♪
  9.      vilovína  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina ♪
  10.      vladavína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine 2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice ● knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti ♪
  11.      vladikovína  -e ž (í) vznes. škofija: sedež vladikovine ♪
  12.      vlaknovína  -e ž (í) vlaknina: uporaba vlaknovin ♪
  13.      votkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz prečnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina ♪
  14.      vratovína  -e ž (í) svež ali prekajen svinjski vrat: narezati vratovino / prekajena vratovina ◊ usnj. usnje iz kože z vratu ♪
  15.      vrbovína  -e ž (í) vrbov les: uporaba vrbovine; vrbovina in topolovina / košara iz vrbovine iz vrbovih šib ♪
  16.      vrečevína  -e ž (í) groba tkanina iz jute, bombaža zlasti za izdelavo vreč: izdelovati vrečevino; kos vrečevine; prevleka, torba iz vrečevine ♪
  17.      vrečevínast  -a -o prid. (í) ki je iz vrečevine: vrečevinast predpasnik; vrečevinasta podloga preproge ♪
  18.      vrhovína  -e ž (í) gozd. les v obliki drevesnih vrhov: obsekati vrhovino; kup vrhovine ♪
  19.      zadelavína  -e ž (í) čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja: pridobivati zadelavino; zdravilni učinek zadelavine / čebelja zadelavina ♪
  20.      zadelovína  -e ž (í) čeb. zadelavina: zdravilnost zadelovine ♪
  21.      zajčevína  -e ž (í) 1. zajčje krzno: kapa iz zajčevine 2. zajčje meso: pečena zajčevina ♪
  22.      zelenikovína  -e ž (í) pušpanov les: lesorez iz zelenikovine ♪
  23.      zgodovína  -e ž (í) 1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem: njihova zgodovina je težka, zapletena; narodi s pomembno zgodovino; o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist; gibalo, tek zgodovine; materialistično pojmovanje zgodovine / človeška, osebna zgodovina; geološka zgodovina zemlje; kitajska, slovenska, svetovna zgodovina; krajevna zgodovina; zgodovina filma, glasbe, tehnike / napisati zgodovino rodu / Zgodovina slovenskega naroda 2. obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri: položaj našega naroda skozi zgodovino; v zgodovini človeštva, zemlje se je zgodilo veliko katastrof; novejša, starejša zgodovina; zgodovina in prazgodovina / obdobje zgodovine // veda o tem: viri za zgodovino / gospodarska, politična, umetnostna zgodovina; literarna zgodovina; primerjalna zgodovina ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov; splošna zgodovina / uradna zgodovina / predavati zgodovino; ocena iz zgodovine / žarg. kupiti zgodovino za peti razred učbenik zgodovine ● vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. bil je mož, ki je delal zgodovino odločujoče posegal vanjo; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. priti v zgodovino postati zgodovinsko pomemben; ekspr. on je živa zgodovina domačega kraja vse pozna, ve; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu; ekspr. to je še zavito v temo zgodovine še ni pojasnjeno, raziskano ♪
  24.      zgodovínar  -ja m (ȋ) strokovnjak za zgodovino: biti bibliograf in zgodovinar / literarni, pravni, umetnostni zgodovinar / šola razpisuje delovno mesto zgodovinarja / žarg., šol. bil je najboljši zgodovinar v razredu ♪
  25.      zgodovínarica  -e ž (ȋ) zgodovinarka: priznana zgodovinarica / literarna zgodovinarica ♪

   188 213 238 263 288 313 338 363 388 413  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA