Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (751-775)



  1.      bakríti  -ím nedov., bakrèn ( í) metal. prekrivati kovino s tanko plastjo bakra
  2.      bál 1 -a m () pog. družabna prireditev, na kateri se pleše; ples: iti na bal; bal na prostem ♦ tur. kravji bal tradicionalna prireditev v Bohinju ob prigonu živine s planin
  3.      baladúr  -ja m () nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor)
  4.      baldahín  -a m () streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom; postelja, prestol z baldahinom; pren. nebesni baldahin; pod baldahinom vinske trte ♦ um. streha nad oltarji, nad kipi
  5.      bán  -a m () v stari Jugoslaviji predstojnik banovine: ban Dravske banovine ♦ zgod. vladar srednjeveške Bosne; od vladarja imenovani šef avtonomne vlade Hrvatske in Slavonije v okviru Avstro-Ogrske
  6.      banalizírati  -am dov. in nedov. () narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral banalizíran -a -o: beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet
  7.      banderóla  -e ž (ọ̑) 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica
  8.      bánjica  -e ž (á) manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici; lesena, pločevinasta banjica
  9.      bánjka  -e ž () nar. dolenjsko ploščata posoda za prenašanje tekočin: na hrbtu je nesel težko banjko vina
  10.      bankomát  -a m () avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle
  11.      barantálec  -lca [c] m () raba peša kupčevalec, prekupčevalec: konjski barantalec; barantalec z vinom
  12.      barbêra  -e ž () agr. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji na Vipavskem: vinogradi barbere // rdeče vino iz grozdja te trte: piti barbero
  13.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina
  14.      bárij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, element Ba
  15.      barílec  -lca m () nar. lesen ročni sodček: natočiti barilec vina
  16.      barírati  -am nedov. in dov. () fin., v zvezi barirani ček ček, ki se ne sme izplačati v gotovini, marveč le v brezgotovinskem obračunu
  17.      bárva  -e ž () 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativnofiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
  18.      bárvast  -a -o prid. () 1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija 2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo
  19.      bárven  -vna -o prid. () nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki; ubranost barvnih tonov; barvna harmonija; široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala ♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah, ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.: barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
  20.      bárvnik  -a m () šol. barvni svinčnik: v prvem razredu rišejo z barvniki ◊ tisk. korito za barvo pri tiskalnem stroju
  21.      bás  -a m () 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi ◊ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi
  22.      bastárd  -a m () 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
  23.      basúlja  -e ž (ú) star. svinja za pitanje: tolsta basulja
  24.      bávtara  -e ž (á) 1. manjša, preprosta loputna vrata: odpreti bavtaro nad svinjskim koritom; strešna bavtara 2. kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja: zapeti bavtaro; hlače na bavtaro
  25.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje

   626 651 676 701 726 751 776 801 826 851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA