Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vin (601-625)
- zgodovínarka -e ž (ȋ) strokovnjakinja za zgodovino: ugledna zgodovinarka / literarna, umetnostna zgodovinarka ♪
- zgodovínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zgodovinarje: to področje raziskuje večja zgodovinarska skupina / zgodovinarsko pisanje, razpravljanje zgodovínarsko prisl.: on je zgodovinarsko stvaren ♪
- zgodovínarstvo -a s (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja s proučevanjem zgodovine: položaj našega zgodovinarstva in muzejstva / literarno zgodovinarstvo 2. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: zgodovinarstvo v književnih delih ♪
- zgodovinopísec -sca m (ȋ) kdor piše dela, knjige o zgodovini: dela slovenskih zgodovinopiscev ♪
- zgodovinopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zgodovinopisce ali zgodovinopisje: zgodovinopisne raziskave / zgodovinopisni del knjige ♪
- zgodovinopísje -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini: dosežki slovenskega zgodovinopisja / literarno, politično, umetnostno zgodovinopisje // veda o tem ♪
- zgodovínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na zgodovino: zgodovinski proces, razvoj; zgodovinska resnica; to so zgodovinska dejstva / zgodovinsko ozadje politične krize / zgodovinski dogodek; zgodovinska osebnost / zgodovinski dokumenti / to so zgodovinski kraji; zgodovinska oblačila / naroda imata enako zgodovinsko usodo / zgodovinsko gledanje, mišljenje / starejša zgodovinska obdobja / zgodovinski viri; zgodovinske razprave; zbirati zgodovinsko gradivo / pomožne zgodovinske vede / zgodovinski učbeniki 2. ekspr. ki ima velik, trajen pomen: zanje je to zgodovinski dogodek; zgodovinski prelom v naši književnosti; zgodovinski sestanek; sprejeti zgodovinsko odločitev / odkritje je zgodovinskega pomena ◊ filoz. zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; lingv. zgodovinski slovar slovar, ki vsebuje besedni zaklad določenega preteklega obdobja; zgodovinska slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika; lit. zgodovinski roman; zgodovinska drama, povest; zgod. zgodovinski narod narod, ki ima svojo državnost zgodovínsko prisl.: zgodovinsko dokazana, potrjena
osebnost; zgodovinsko pomemben dokument ♪
- zgodovínskost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zgodovinskega: zgodovinskost junakov ljudske epike / ekspr. zgodovinskost odločitve ♪
- zgodovínstvo -a s (ȋ) zgodovinarstvo: razcvet zgodovinstva v tistem času / zgodovinstvo v pisateljevem delu poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev ♪
- zobovína -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba: plast zobovine ♪
- zovínkati -am dov. (ȋ) knjiž. narediti ovinkasto: novo cesto so preveč zovinkali zovínkan -a -o: zovinkana pot ♪
- zrcalovína -e ž (í) metal. 1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal: nanašati zrcalovino na steklo 2. surovo železo z veliko mangana ♪
- zrklovína -e ž (í) poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla, strok. steklovina: zrklovino obdajajo ovojnice ♪
- zunánjetrgovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zunanjo trgovino: zunanjetrgovinski partnerji; zunanjetrgovinska menjava; zunanjetrgovinska pogodba / dobra zunanjetrgovinska politika / zunanjetrgovinski oddelek; zunanjetrgovinsko podjetje ♦ ekon. zunanjetrgovinski primanjkljaj; zunanjetrgovinska bilanca ♪
- zviniti ipd. gl. izviniti ipd. ♪
- zvínkan -a -o prid. (ȋ) nar. ovinkast: zvinkana cesta, struga / zvinkana vožnja ♪
- zvonovína 1 -e ž (í) zlitina bakra in kositra za ulivanje zlasti zvonov: vrata, zvon iz zvonovine ♪
- zvonovína 2 -e ž (ȋ) plačilo za zvonjenje v cerkvi: plačati zvonovino ♪
- žagovína in žágovina -e ž (í; ȃ) 1. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: posuti z žagovino; vlažna žagovina / peč na žagovino ♦ agr. mesna žagovina majhni delci mesa, ki se odrezujejo pri žaganju mesa 2. slabš. suha, pusta brezokusna jed: kdo bi jedel to žagovino // pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: naslov je privlačen, knjiga pa je žagovina ♪
- žakljevína -e ž (í) pog. vrečevina: oviti cev z žakljevino; kos žakljevine ♪
- žakljevínast -a -o prid. (í) pog. vrečevinast: žakljevinast predpasnik ♪
- žaltavína in žáltavina -e [u̯t] ž (í; á) redko žaltava snov: obrezati žaltavino; vonj po žaltavini ♪
- žélvin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želvo: želvin oklep; opazovati želvino premikanje / redko želvina juha želvja juha ♪
- želvovína -e ž (í) roževinasto tkivo, ki sestavlja zunanjo plast želvjega oklepa: obdelovati želvovino; glavnik iz želvovine; očala z okviri iz svetle želvovine ♦ kem. umetna želvovina posebno obdelan celuloid, po videzu podoben naravni želvovini ♪
- želvovínast -a -o prid. (í) ki je iz želvovine: očala z želvovinastimi okviri; želvovinasta tobačnica ♪
476 501 526 551 576 601 626 651 676 701