Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (601-625)



  1.      zgodovínarka  -e ž () strokovnjakinja za zgodovino: ugledna zgodovinarka / literarna, umetnostna zgodovinarka
  2.      zgodovínarski  -a -o prid. () nanašajoč se na zgodovinarje: to področje raziskuje večja zgodovinarska skupina / zgodovinarsko pisanje, razpravljanje zgodovínarsko prisl.: on je zgodovinarsko stvaren
  3.      zgodovínarstvo  -a s () 1. dejavnost, ki se ukvarja s proučevanjem zgodovine: položaj našega zgodovinarstva in muzejstva / literarno zgodovinarstvo 2. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: zgodovinarstvo v književnih delih
  4.      zgodovinopísec  -sca m () kdor piše dela, knjige o zgodovini: dela slovenskih zgodovinopiscev
  5.      zgodovinopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na zgodovinopisce ali zgodovinopisje: zgodovinopisne raziskave / zgodovinopisni del knjige
  6.      zgodovinopísje  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini: dosežki slovenskega zgodovinopisja / literarno, politično, umetnostno zgodovinopisje // veda o tem
  7.      zgodovínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na zgodovino: zgodovinski proces, razvoj; zgodovinska resnica; to so zgodovinska dejstva / zgodovinsko ozadje politične krize / zgodovinski dogodek; zgodovinska osebnost / zgodovinski dokumenti / to so zgodovinski kraji; zgodovinska oblačila / naroda imata enako zgodovinsko usodo / zgodovinsko gledanje, mišljenje / starejša zgodovinska obdobja / zgodovinski viri; zgodovinske razprave; zbirati zgodovinsko gradivo / pomožne zgodovinske vede / zgodovinski učbeniki 2. ekspr. ki ima velik, trajen pomen: zanje je to zgodovinski dogodek; zgodovinski prelom v naši književnosti; zgodovinski sestanek; sprejeti zgodovinsko odločitev / odkritje je zgodovinskega pomena ◊ filoz. zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; lingv. zgodovinski slovar slovar, ki vsebuje besedni zaklad določenega preteklega obdobja; zgodovinska slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika; lit. zgodovinski roman; zgodovinska drama, povest; zgod. zgodovinski narod narod, ki ima svojo državnost zgodovínsko prisl.: zgodovinsko dokazana, potrjena osebnost; zgodovinsko pomemben dokument
  8.      zgodovínskost  -i ž () lastnost, značilnost zgodovinskega: zgodovinskost junakov ljudske epike / ekspr. zgodovinskost odločitve
  9.      zgodovínstvo  -a s () zgodovinarstvo: razcvet zgodovinstva v tistem času / zgodovinstvo v pisateljevem delu poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev
  10.      zobovína  -e ž (í) anat. snov, ki sestavlja glavni del zoba: plast zobovine
  11.      zovínkati  -am dov. () knjiž. narediti ovinkasto: novo cesto so preveč zovinkali zovínkan -a -o: zovinkana pot
  12.      zrcalovína  -e ž (í) metal. 1. bron srebrno bele barve z visokim sijajem za izdelavo zrcal: nanašati zrcalovino na steklo 2. surovo železo z veliko mangana
  13.      zrklovína  -e ž (í) poljud. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla, strok. steklovina: zrklovino obdajajo ovojnice
  14.      zunánjetrgovínski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na zunanjo trgovino: zunanjetrgovinski partnerji; zunanjetrgovinska menjava; zunanjetrgovinska pogodba / dobra zunanjetrgovinska politika / zunanjetrgovinski oddelek; zunanjetrgovinsko podjetje ♦ ekon. zunanjetrgovinski primanjkljaj; zunanjetrgovinska bilanca
  15.      zviniti  ipd. gl. izviniti ipd.
  16.      zvínkan  -a -o prid. () nar. ovinkast: zvinkana cesta, struga / zvinkana vožnja
  17.      zvonovína 1 -e ž (í) zlitina bakra in kositra za ulivanje zlasti zvonov: vrata, zvon iz zvonovine
  18.      zvonovína 2 -e ž () plačilo za zvonjenje v cerkvi: plačati zvonovino
  19.      žagovína  in žágovina -e ž (í; ) 1. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: posuti z žagovino; vlažna žagovina / peč na žagovino ♦ agr. mesna žagovina majhni delci mesa, ki se odrezujejo pri žaganju mesa 2. slabš. suha, pusta brezokusna jed: kdo bi jedel to žagovino // pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: naslov je privlačen, knjiga pa je žagovina
  20.      žakljevína  -e ž (í) pog. vrečevina: oviti cev z žakljevino; kos žakljevine
  21.      žakljevínast  -a -o prid. (í) pog. vrečevinast: žakljevinast predpasnik
  22.      žaltavína  in žáltavina -e [t] ž (í; á) redko žaltava snov: obrezati žaltavino; vonj po žaltavini
  23.      žélvin  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na želvo: želvin oklep; opazovati želvino premikanje / redko želvina juha želvja juha
  24.      želvovína  -e ž (í) roževinasto tkivo, ki sestavlja zunanjo plast želvjega oklepa: obdelovati želvovino; glavnik iz želvovine; očala z okviri iz svetle želvovine ♦ kem. umetna želvovina posebno obdelan celuloid, po videzu podoben naravni želvovini
  25.      želvovínast  -a -o prid. (í) ki je iz želvovine: očala z želvovinastimi okviri; želvovinasta tobačnica

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA