Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (526-550)



  1.      svinjáriti  -im nedov.) 1. slabš. nespodobno, opolzko govoriti: moški spet svinjarijo; ne svinjari, če je otrok zraven // grdo, neprimerno ravnati s kom: sovražnik je svinjaril z domačini 2. star. trgovati s svinjami: svinjaril je po Štajerskem
  2.      svinjárna  -e ž () knjiž. kraj, prostor za vzrejo prašičev: ogledati si svinjarno
  3.      svinjárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na svinjarje: svinjarsko delo / težko prenaša ta svinjarski jezik / ima več svinjarskih fotografij nespodobnih, opolzkih
  4.      svinjáti  -ám nedov.) slabš. 1. mazati, onesnaževati: ne svinjaj tal / pes ji svinja po stanovanju / otroci svinjajo stene s svojimi čačkami / svinjati človeka jemati mu ugled, sramotiti ga 2. nespodobno, opolzko govoriti: moški radi svinjajo; pred otroki ne svinjaj // grdo, neprimerno ravnati s kom: ne boš več svinjal z ljudmi
  5.      svinjeréja  -e ž (ẹ̑) prašičereja: razvoj svinjereje; govedoreja in svinjereja
  6.      svinjeréjec  -jca m (ẹ̑) prašičerejec: dober, izkušen svinjerejec
  7.      svinjeréjski  -a -o prid. (ẹ̑) prašičerejski: svinjerejska farma
  8.      svínjica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od svinja: za pleme določene svinjice / ne bodi taka svinjica
  9.      svínjka 1 -e ž () etn., v zvezi svinjko biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili
  10.      svínjka 2 -e ž (í) nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna svinjka
  11.      svínjkanje  -a s () glagolnik od svinjkati: naučiti se svinjkanja / zmagati v svinjkanju
  12.      svínjkati  -am in svínjkati se -am se nedov. () etn. igrati svinjko: otroci so kurili ogenj in svinjkali
  13.      svínjski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na svinje: svinjski rilec; svinjska glava, koža; svinjsko meso / svinjska mast; svinjsko usnje / svinjski paprikaš; svinjska pečenka, rižota; prekajena svinjska rebrca / svinjski hlev; svinjski pastir; svinjska krma 2. slabš. umazan: kako svinjske roke imaš / pri tako svinjskem delu mora imeti haljo // nespodoben, opolzek: poslušati svinjske šale; svinjsko govorjenje 3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pritisnil je svinjski mraz; svinjska vročina ● ekspr. do njega je svinjski hudoben, zloben; ekspr. danes smo imeli svinjski dan naporen, težek; ekspr. imeti svinjsko srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. že ves mesec je svinjsko vreme slabo, neugodnoagr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; bot. svinjska dušica strupena rastlina z velikimi lijakastimi cveti; navadni kristavec; svinjska reja lucerni podobna rastlina z rumenimi cveti v socvetju in ukrivljenimi stroki; srpasta meteljka; teh. svinjska noga drog za privzdigovanje, premikanje težkih bremen; vet. svinjska kuga prašičja kuga svínjsko prisl.: svinjsko se napiti; kovček je svinjsko težek; hiša je stala svinjsko veliko
  14.      svínjstvo  -a s () slabš. grdo, neprimerno dejanje ali ravnanje: odkrili so njegova svinjstva / piše prava svinjstva
  15.      školjkovína  -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk; biserovina: gumbi iz školjkovine
  16.      škrobovína  -e ž (í) škrobova snov, škrob: vonj po škrobovini v skladišču blaga
  17.      šotorovína  -e ž (í) močna gosta tkanina iz tanjše preje, navadno impregnirana, ki se uporablja zlasti za šotore: izdelovati šotorovino iz konoplje, lanu; voz, prekrit s šotorovino; torba iz šotorovine
  18.      šotovína  -e ž (í) šotnat svet: pot pelje čez šotovino
  19.      šoviníst  -a m () pristaš šovinizma: narodna nestrpnost šovinistov; nacionalisti in šovinisti
  20.      šovinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na šoviniste ali šovinizem: šovinistična gesla / teroristične in šovinistične organizacije / šovinistična nestrpnost; šovinistično sovraštvo šovinístično prisl.: šovinistično nastopati proti komu; šovinistično obarvan članek
  21.      šovinízem  -zma m () prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in sovražen odnos do drugega naroda: boriti se proti šovinizmu; šovinizem in nacionalizem / romanu so očitali narodni šovinizem ∙ ekspr. moški šovinizem prepričanje moških, da so več vredni kot ženske
  22.      štorovína  -e ž (í) les drevesnega štora: trhla štorovina
  23.      švíndel  -dla m (í) nižje pog., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je navaden švindel
  24.      tatvína  -e ž (í) odvzem česa s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: tatvine so se razširile po mestu; prijaviti tatvino; biti zaprt zaradi tatvine; tatvine v trgovinah / storiti, zagrešiti tatvino / zalotili so ga pri tatvini kraji / drobna tatvina / duhovna tatvina ♦ jur. roparska tatvina pri kateri zasačeni tat uporabi silo ali ogroža življenje koga, da bi obdržal ukradeno stvar; simulirana tatvina z namenom, da se prikrije poneverba; vlomna tatvina izvršena z vlomom
  25.      tikovína  -e ž (í) tikov les: trgovati s tikovino; pohištvo iz tikovine

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA