Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (51-75)



  1.      vinotŕžec  -žca m () star. trgovec, prekupčevalec z vinom: veleposestnik in vinotržec
  2.      vinovòd  -óda m ( ọ́) naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina: velika vinska klet z vinovodom
  3.      vínski  -a -o prid. (í) 1. nanašajoč se na vino: vinski pridelek / vinski madež; vinska omama / vinski duh / vinski kis; vinsko žganje / vinska omaka / vinski kozarec; vinska klet / vinski trgovci / vinski okoliš; vinske gorice / vinski list seznam vin, ki se dobijo v določenem gostinskem lokalu; vinski mošt grozdni mošt v vrenju, ki še ni ločen od lastnih droži; vinski sejem; pog. vinska kapljica vino; vinske sorte grozdja sorte grozdja, ki so primerne za predelavo v vino; vinska trta kulturna rastlina, ki se goji zaradi grozdja, vina // redko vinoroden, vinogradniški: vinski griči, kraji // ekspr. pivski: vinski tovariš; vinska družba ∙ šalj. vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; star. vinske mušice vinski bratci 2. ekspr. vinjen, opit: vinski človek; biti malo, precej, ves vinski / vprašati z vinskim glasom ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; vinska kislina kislina, ki je zlasti v grozdnem soku; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; biol. vinske kvasovke kvasovke, ki povzročajo spremembo mošta v vino; bot. vinska rutica vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z dišečimi listi in rumenkasto zelenimi cveti, Ruta graveolens; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; gastr. vinsko zelje rdeče zelje, dušeno z dodatkom vina in naribanih jabolk; tur. vinska cesta turistično urejena cesta skozi vinorodne kraje, ob kateri so vinotoči; zool. vinske mušice mušice, katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila vínsko prisl.: vinsko govoriti; vinsko rdeč modrikasto temno rdeč
  4.      vínskost  -i ž (í) knjiž. vinjenost, opitost: od vinskosti motne oči / v vinskosti rad kriči in razgraja
  5.      vínstvo  -a s () zastar. vinogradništvo: ukvarjati se z vinstvom; kraji, ugodni za vinstvo / sodi za vinstvo vinarstvo
  6.      vínščak  -a m () zastar. 1. vinogradnik: bil je vinščak in gostilničar 2. trgovec, prekupčevalec z vinom: napadati vinščake pri tovorjenju vina 3. oktober: trgati grozdje sredi vinščaka
  7.      vínt  -a m () nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema: igrati vint; partija vinta
  8.      vínta  -e ž () nižje pog. 1. (zaganjalna) ročica: priviti vinto na os; z vinto goniti, vrteti stroj / z vinto zaganjati motor avtomobila z zaganjalno kljuko 2. vitel: potegniti drevo z vinto 3. dvigalka: z vinto dvigniti del avtomobila ● nižje pog. vinta za lesne svedre vrtalo
  9.      víntati  -am nedov. () nižje pog. 1. vrteti (gonilno) ročico: vintati z vso močjo 2. pritiskati na koga, privijati koga: vintati dolžnika / pri zasliševanju so ga vintali
  10.      víntgar  -ja m () zelo ozka (rečna) dolina s strmimi pobočji; tesen: reka teče skozi vintgar, po vintgarju; divji, skalnat vintgar / Iški vintgar
  11.      akacijevína  tudi akácijevina -e ž (í; á) akacijev les
  12.      alabastrovína  -e ž (í) redko izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino
  13.      babkovína  in bábkovina -e ž (í; á) nar. češmin
  14.      backovína  -e ž (í) redko jagnjetina: pečena backovina
  15.      bakrovína  -e ž (í) metal. čista bakrena kovina
  16.      balovína  in bálovina -e ž (í; á) bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica
  17.      balzovína  -e ž (í) zelo lahki les južnoameriškega drevesa; balza: splav iz balzovine
  18.      bambusovína  -e ž (í) bambusov les: mizica iz bambusovine
  19.      banovína  -e ž (í) v stari Jugoslaviji največja upravna enota: razdelitev države na banovine / Dravska banovina / pritožil se je na banovino na upravo banovine
  20.      banovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na banovino: banovinske meje / banovinski uradnik
  21.      barvína  -e ž (í) redko barvilo: rdeča krvna barvina / barvati z organskimi barvinami
  22.      beljakovína  -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
  23.      beljakovínast  -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana
  24.      beljakovínski  -a -o prid. () nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
  25.      beljavína  -e ž (í) redko beljava

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA