Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (476-500)

476.      slóvstvenozgodovínski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) knjiž. literarnozgodovinski: slovstvenozgodovinski pregled ♪
477.      smókvin  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na smokvo: smokvin list / smokvino žganje ♪
478.      smolovína  -e ž (í) smolnat les: smolovina dobro gori ♪
479.      smrekovína  in smrékovina -e ž (í; ẹ́) smrekov les: pohištvo iz smrekovine ♪
480.      snutkovína  -e ž (í) tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina ♪
481.      soboljevína  -e ž (í) sobolje krzno: plašč, obšit s soboljevino; astrahan in soboljevina / prišel je ogrnjen s soboljevino ♪
482.      sociálnozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na zgodovino v povezavi s čim socialnim: socialnozgodovinski razvoj naroda / socialnozgodovinska povest ♪
483.      sorodovína  -e ž (í) zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden ♪
484.      sorodovínec  -nca m (ȋ) zastar. sorodnik: podpirali, vzdrževali so ga sorodovinci / za poglavarjem zadruge so stopali moški sorodovinci ♪
485.      sovinjon  gl. sauvignon ♪
486.      spolovína  -e ž (í) jur., v prislovni rabi, v zvezi z na izraža delitev pridelka na pol med lastnikom zemlje in zakupnikom: dati, obdelovati zemljo na spolovino / njivo imata na spolovini ♪
487.      spolovínar  -ja m (ȋ) jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku: dninarji, najemniki in spolovinarji ♪
488.      spolovínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na spolovinarje ali spolovinarstvo: biti iz spolovinarske družine / spolovinarski odnosi ♪
489.      spolovínarstvo  -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka: odpraviti spolovinarstvo ♪
490.      srčevína  -e ž (í) les. jedrovina: hrast z malo srčevine ♪
491.      srebrovína  -e ž (í) knjiž. srebrnina: ukradli so ji vso srebrovino; sneg je bil kot iz srebrovine iz srebra ♪
492.      srobotovína  -e ž (í) srobotova stebla, srobot: srobotovina prerašča staro zidovje ♪
493.      staničevína  -e ž (í) 1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: pridobivati staničevino; uporaba staničevine v papirništvu 2. med. papirju podoben izdelek, ki se uporablja zlasti pri obvezovanju ran: na gazo je položil kos staničevine in povil rano ♪
494.      steklovína  -e ž (í) 1. raztaljena gmota za proizvodnjo steklenih izdelkov: nanašati steklovino na kovinske predmete; izdelovati steklenice iz steklovine; žareča steklovina 2. stekleni izdelki: na belem prtu se je bleščala steklovina; čistiti steklovino ◊ anat. prozorna, zdrizasta snov v notranjosti zrkla ♪
495.      stopnjevína  -e ž (í) knjiž. terasast, stopničast svet: stopnjevina se strmo spušča k morju ♪
496.      stopnjevínast  -a -o prid. (í) knjiž. terasast, stopničast: stopnjevinasta obrežja ♪
497.      surovína  -e ž (í) 1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine 2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana ♪
498.      surovíniti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. biti surov, grob: suroviniti znaš, delati pa ne ♪
499.      surovínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na surovino: surovinska baza; surovinske zaloge / surovinska sestava tkanin ∙ star. surovinski človek surov ♪
500.      svetóvnozgodovínski  -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces; ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576