Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vin (413-437) 
- práprvína -e ž (ȃ-í) knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina: raziskovati praprvine plesne umetnosti / praprvina človeškega življenja je ljubezen ◊ filoz. prasnov ♪
- prašičevína in prašíčevina -e ž (í; í) raba peša svinina: suha prašičevina ♪
- právnozgodovínski -a -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na pravno zgodovino: pravnozgodovinski problemi / pravnozgodovinska študija ♪
- prázgodovína -e ž (ȃ-í) obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva // veda o tem: zanimati se za prazgodovino ◊ arheol. obdobje prazgodovinskih dob ♪
- prázgodovínar -ja m (ȃ-ȋ) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev ♪
- prázgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na prazgodovino: prazgodovinske najdbe / prazgodovinski človek ♦ arheol. prazgodovinska doba vsaka od dob med mlajšo kameno in mlajšo železno dobo ♪
- prèdzgodovína -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
- prèdzgodovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo ♪
- primerjálnozgodovínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na primerjalno zgodovino: primerjalnozgodovinska študija ♪
- probkovína -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine ♪
- prodovína -e ž (í) knjiž. prod: s prodovino pokrita steza / povleči čoln na prodovino ♪
- provínca -e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca 3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province // pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata ◊ rel. provinca skupnost samostanov istega reda
na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
- provinciál -a m (ȃ) 1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial 2. zastar. podeželan: meščani in provinciali ♪
- provinciálec -lca m (ȃ) 1. knjiž. podeželan: mnogo provincialcev se je preselilo v mesto / ekspr. bal se je, da ga bo natakar imel za provincialca 2. slabš. v mišljenju in ravnanju ozek, omejen človek: po svojih umetniških nazorih so pravi provincialci; zmerja jih z zaspanimi provincialci ♪
- provinciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / redko provincialna uprava pokrajinska uprava ♪
- provincializácija -e ž (á) knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave ♪
- provincialízem -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪
- provinciálka -e ž (ȃ) knjiž. podeželanka: poročil se je s provincialko; oblači se kot provincialka ◊ rel. predstojnica (samostanske) province ♪
- provinciálnost -i ž (ȃ) ekspr. stanje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: premagati provincialnost okolja / boriti se proti kulturni provincialnosti / motila ga je njihova provincialnost ozkost, omejenost ♪
- províncija -e ž (ȋ) zastar., v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanovitev nove provincije ♪
- províncijski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava ♪
- províncijski in provincíjski -a -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na provinco, podeželski: provincijska mesta / nedozorela, provincijska literatura ♪
- provincionálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. podeželski: provincionalno mesto / provincionalna omejenost ♪
- prvína -e ž (í) 1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja // s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture 2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega 3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine 4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne
prvine; spajanje prvin 5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom ● zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka ♪
- prvínski -a -o prid. (ȋ) 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina // ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti ● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost ♪
288 313 338 363 388 413 438 463 488 513 
