Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (401-425)


  1.      polovína  -e ž (í) zastar. polovica: zgornja polovina okna / polovina človeštva ♦ jur. dati, obdelovati zemljo na polovino na spolovino ♪
  2.      polovínar  -ja m (ȋ) jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku; spolovinar ♪
  3.      polovínarstvo  -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo: odpraviti polovinarstvo ♪
  4.      polovínka  -e ž (ȋ) del na dva enaka dela razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti polovinko vina ♦ muz. polovica celinke; pavza polovinka ♪
  5.      popkovína  -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
  6.      posvínčiti  -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo svinca: posvinčiti in pocinkati ∙ knjiž., redko utrujenost mu je posvinčila noge bil, postal je zelo utrujen posvínčen -a -o: posvinčena pločevina ♪
  7.      posvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil ♪
  8.      poživíniti  -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪
  9.      poživínjati  -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: vojna je nekatere poživinjala, druge poduhovljala ♪
  10.      poživínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
  11.      poživínjenost  -i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost ♪
  12.      prádomovína  -e ž (ȃ-í) prvotna domovina: pradomovina Slovanov; pren. pradomovina konja ♪
  13.      práprvína  -e ž (ȃ-í) knjiž. prvi, osnovni sestavni del, prva, osnovna sestavina: raziskovati praprvine plesne umetnosti / praprvina človeškega življenja je ljubezen ◊ filoz. prasnov ♪
  14.      prašičevína  in prašíčevina -e ž (í; í) raba peša svinina: suha prašičevina ♪
  15.      právnozgodovínski  -a -o prid. (ā-ȋ) nanašajoč se na pravno zgodovino: pravnozgodovinski problemi / pravnozgodovinska študija ♪
  16.      prázgodovína  -e ž (ȃ-í) obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva // veda o tem: zanimati se za prazgodovino ◊ arheol. obdobje prazgodovinskih dob ♪
  17.      prázgodovínar  -ja m (ȃ-ȋ) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev ♪
  18.      prázgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na prazgodovino: prazgodovinske najdbe / prazgodovinski človek ♦ arheol. prazgodovinska doba vsaka od dob med mlajšo kameno in mlajšo železno dobo ♪
  19.      prèdzgodovína  -e ž (ȅ-í) skupek dogodkov, dejstev, pomembnih za kaj: podal je predzgodovino dogodkov na Koroškem / predzgodovina te zanimive stavbe je neznana / predzgodovina človeštva ◊ arheol. obdobje predzgodovinskih dob ♪
  20.      prèdzgodovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) arheol. nanašajoč se na starejšo ali srednjo kameno dobo: predzgodovinsko kurišče / predzgodovinski človek / predzgodovinska doba vsaka od dob pred mlajšo kameno dobo ♪
  21.      primerjálnozgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na primerjalno zgodovino: primerjalnozgodovinska študija ♪
  22.      probkovína  -e ž (í) zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine ♪
  23.      prodovína  -e ž (í) knjiž. prod: s prodovino pokrita steza / povleči čoln na prodovino ♪
  24.      provínca  -e ž (ȋ) 1. področje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi 2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca 3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province // pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata ◊ rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja ♪
  25.      provinciál  -a m (ȃ) 1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial 2. zastar. podeželan: meščani in provinciali ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA