Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vin (388-412) 
- pločevínast -a -o prid. (í) ki je iz pločevine: pločevinasti žlebovi; pločevinasta posoda, škatla; hiša s pločevinasto streho ● ekspr. pločevinast glas zvonca neblagoglasen, hreščeč; slabš. pločevinasta kolona se počasi pomika po cesti kolona avtomobilov ♪
- pločevínka -e ž (ȋ) žarg. pločevinasta posoda za konzervirana živila, kemikalije, industrijske izdelke: izdelovati pločevinke; ovalne, štirioglate pločevinke / pločevinka laka; kupiti nekaj pločevink marmelade / fižol v pločevinki konzerviran fižol ♪
- pločevínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pločevino: pločevinska kritina / pločevinski vijaki; pločevinske škarje / pločevinska posoda pločevinasta ♪
- plutovína -e ž (í) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje ♪
- plutovínast -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom ♪
- polhovína -e [u̯h] ž (í) 1. polšje krzno: kučma iz polhovine 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine ♪
- poliviníl -a m (ȋ) poljud. izdelek, zlasti folija iz polivinilklorida: prevleči sedeže s polivinilom; koledar, vezan v polivinil / polivinil, podolit in druge talne obloge; neskl. pril.: polivinil vrečka ♪
- polivinílast -a -o prid. (ȋ) ki je iz polivinila: polivinilasta vrečka ♪
- polivinílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polivinil: polivinilna snov / polivinilna vrečka ♪
- polivinílkloríd -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo folij, umetnih vlaken, umetnega usnja ♪
- polivinílkloríden -dna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od polivinilklorid: polivinilkloridna vlakna ♪
- polivinílski -a -o prid. (ȋ) ki je iz polivinila: polivinilska cev, vrečka ♪
- pólkovína -e [u̯k] ž (ọ̑-í) kem. element z lastnostmi kovin in nekovin ♪
- polovína -e ž (í) zastar. polovica: zgornja polovina okna / polovina človeštva ♦ jur. dati, obdelovati zemljo na polovino na spolovino ♪
- polovínar -ja m (ȋ) jur. zakupnik zemlje, ki mora polovico pridelka dati lastniku; spolovinar ♪
- polovínarstvo -a s (ȋ) jur. dajanje zemlje v zakup za polovico pridelka; spolovinarstvo: odpraviti polovinarstvo ♪
- polovínka -e ž (ȋ) del na dva enaka dela razdeljene merske enote, navadno kot samostojna mera: naročiti polovinko vina ♦ muz. polovica celinke; pavza polovinka ♪
- popkovína -e ž (í) anat. vrvi podobna tvorba, ki povezuje plod s posteljico; popkovnica: popkovina se je pretrgala; podvezati, prerezati popkovino; krvaveti iz ostanka popkovine; pren., knjiž. pretrgala se je popkovina, ki ga je vezala na dom ◊ bot. del semenske zasnove, s katerim je ta pritrjena v plodnici ♪
- posvínčiti -im dov. (í ȋ) teh. prekriti kovino s tanko plastjo svinca: posvinčiti in pocinkati ∙ knjiž., redko utrujenost mu je posvinčila noge bil, postal je zelo utrujen posvínčen -a -o: posvinčena pločevina ♪
- posvinjáti -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: pijan je posvinjal vso sobo; posvinjati tla / posvinjati domovino vzeti ji ugled, osramotiti jo posvinján -a -o: od blata posvinjan avtomobil ♪
- poživíniti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen -a -o: poživinjeni ljudje ♪
- poživínjati -am nedov. (í) ekspr. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: vojna je nekatere poživinjala, druge poduhovljala ♪
- poživínjenje -a s (ȋ) glagolnik od poživiniti: poživinjenje ljudi ♪
- poživínjenost -i ž (ȋ) ekspr. značilnost, stanje poživinjenega človeka: moralna propalost in poživinjenost ♪
- prádomovína -e ž (ȃ-í) prvotna domovina: pradomovina Slovanov; pren. pradomovina konja ♪
263 288 313 338 363 388 413 438 463 488 
