Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vin (3.813-3.837) 
- pozoréti -ím dov., pozôrel in pozorèl in pozorél (ẹ́ í) z zorenjem priti do popolne zrelosti: jabolka na kupu še pozorijo // doseči potrebno, ustrezno kakovost: pustiti meso pozoreti; vino mora še pozoreti ♪
- požír -a m (ȋ) zastar. požirek: pri prvem požiru ga je kar streslo / izpiti nekaj požirov vina ♪
- požírček -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od požirek: srkniti požirček / požirček vina ♪
- požlahtníti -ím in požláhtniti -im dov., požláhtnil (ȋ í; ā ȃ) 1. agr. izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom: požlahtniti vinsko trto, vrtnice 2. knjiž. oplemenititi, poplemenititi: trpljenje ga je požlahtnilo / požlahtniti jezik / požlahtniti les požlahtnjèn -êna -o in požláhtnjen -a -o: požlahtnjene rastline; z umetnostjo požlahtnjeno življenje ♪
- požléviti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. popiti, izpiti: brž je požlevil svojo merico vina ♪
- požulíti in požúliti -im dov. (ȋ ú) ekspr. počasi pojesti ali popiti: naskrivaj je požulil vso čokolado; požulila sta dva litra vina ● ekspr. požulil je zadnjo cigareto pokadil ♪
- požvepláti -ám dov. (á ȃ) agr. 1. poškropiti, posuti s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: požveplati grozde, vinsko trto 2. zažveplati: požveplati klet, sod ♪
- prá... predpona v sestavljenkah (ȃ) za izražanje a) prvotnosti, začetnosti: pracelica, pračlovek, pradomovina, pradomovinski, pragozd, praizvedba, prazahteva b) velike časovne odmaknjenosti (v preteklost): pradaven, prastar, prazgodovinski c) stopnje sorodstva za eno generacijo naprej ali nazaj: prababica, pradedovski, pravnuk ♪
- prábíten -tna -o prid. (ȃ-ȋ) knjiž. prvoten, osnoven: prevzel me je prabiten občutek povezanosti z materijo / spomeniki človekove prabitne tvornosti // prvinski, neponarejen: bolečina se s prabitno močjo oglaša v meni ♪
- prábítnost -i ž (ȃ-ȋ) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dotipati se do prabitnosti vsega / narod je varoval svojo prabitnost // prvinskost, neponarejenost: razodetje gor v njihovi prabitnosti ♪
- práča -e ž (á) 1. nekdaj pehotno orožje za metanje kamnitih ali kovinskih krogel: vojaki z meči in pračami 2. knjiž. igrača v obliki rogovilice z elastiko za proženje, metanje kamenčkov; frača: s pračo je razbil sosedovo okno ♪
- prádôba -e ž (ȃ-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine ♪
- práktik -a m (á) 1. kdor se ukvarja z neposrednim zadovoljevanjem človekovih potreb: praktiki so ovrgli naše ugotovitve; praktiki in teoretiki / pedagoški praktik; praktiki iz šolstva; priročnik za potrebe gledaliških praktikov 2. kdor ima veliko delovnih izkušenj: kot star praktik je rad svetoval novincem; vodstvo oddelka zaupati izkušenemu praktiku ∙ zastar. k bolniku so poklicali zelo znanega praktika zdravnika ♪
- prálnica -e ž (ȃ) prostor za pranje: v kleti je bila pralnica in drvarnica // podjetje, delavnica za pranje, čiščenje: oddati perilo v pralnico; pralnica avtomobilov / samopostrežna, servisna pralnica ♦ mont. obrat za ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine z vodo ♪
- prálnik -a m (ȃ) 1. pralni stroj: dati perilo v pralnik; prati v pralniku / pralnik s centrifugo 2. priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila; perilnik: čeber in pralnik ♪
- prámóč -í ž (ȃ-ọ̑) knjiž. naravna, prvinska moč: pramoč ljubezni ♪
- prásen -sna -o prid. (ā) vet., v zvezi prasna svinja svinja, ki doji ♪
- prasétina -e ž (ẹ̑) star. svinina: kupila je nekaj teletine in prasetine ♪
- prasíca -e ž (í) 1. raba peša samica prašiča; svinja: pustiti prasico za pleme; prasica z mladički; pristoji mu kakor prasici sedlo prav nič / peljati prasico k merjascu 2. nizko ničvreden, malovreden človek: ti nisi prijatelj, prasica si / kot psovka prasica lažniva 3. nizko umazan človek: kakšna prasica pa si ♪
- prasíčka -e ž (í) 1. mlada samica prašiča: svinja je povrgla več prasičk kot prašičkov 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: je prava prasička ♪
- prasíti se -ím se nedov. in dov. (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že trikrat prasila ♪
- práslovánski -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Praslovane: praslovanska doba / praslovanska domovina ♦ lingv. praslovanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili slovanski jeziki ♪
- prástráh -ú in -a m (ȃ-ȃ) knjiž. naravni, prvinski strah: hotel je v sebi zatreti nenavaden prastrah ♪
- prášič -íča m (á í) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine: prašič cvili, kruli; krmiti, rediti, zaklati prašiča; debel, ekspr. masten prašič; debel kot prašič zelo / klavni, plemenski prašiči; pomanjkanje prašičev za zakol; kotel za prašiče ∙ šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso ♦ agr. prašič mastne pasme ki se goji za pridobivanje slanine; prašič mesnate pasme ki se goji za pridobivanje mesa; prašič pitanec; zool. divji prašič v vlažnih gozdovih živeča žival s klinasto glavo in z dolgimi, naprej štrlečimi podočniki, Sus scrofa // skopljen samec prašiča: prašič se hitreje debeli kot svinja 2. nizko pohoten, nasilen moški: stari prašič jo je spet nadlegoval / kot psovka daj mir, prašič nemarni 3. nizko umazan človek: ta prašič si ni umil rok ♪
- prašíček -čka m (ȋ) 1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov // mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički 2. ekspr. prašič: rediti dve kravi in prašička 3. otr. hranilnik v obliki prašiča: spraviti denar v prašička; glinast prašiček 4. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega prašička / kot psovka kakšen si, prašiček nemarni ◊ zool. morski prašiček majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival, Cavia porcellus; navadni prašiček rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem, Porcelio scaber ♪
3.688 3.713 3.738 3.763 3.788 3.813 3.838 3.863 3.888 3.913 
