Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (326-350)

326.      mrhovínarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke ♪
327.      mrhovínarstvo  -a s (ȋ) žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču ♪
328.      mrhovínast  -a -o prid. (í) tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja ♪
329.      mrtvína  -e ž (í) 1. med. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi; nekroza: izrezati mrtvino; velikost mrtvine na opečenem mestu / suha mrtvina pri kateri je tkivo izsušeno 2. knjiž., redko mrhovina: hraniti se z mrtvino ♪
330.      múrvin  -a -o prid. (ȗ) murvov: murvino listje je trepetalo v vetru ♪
331.      nàdzgodovínski  -a -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki po pomenu presega okvir zgodovinskega: nadzgodovinska etika / pomen napredka civilizacije je nadzgodovinski trajen ♪
332.      naplavína  -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪
333.      naplavínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naplavino: naplavinska zemlja; naplavinska tla / rodovitne naplavinske ravnine ♪
334.      nasvinjáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: otroci so vso sobo nasvinjali ♪
335.      nègotovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) fin. brezgotovinski: negotovinsko plačevanje ♪
336.      nèkovína  -e ž (ȅ-í) kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin ♪
337.      nèkovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine ♪
338.      néodarvinízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) teorija, po kateri so mutacije in naravni izbor tvorci novih vrst: darvinizem in neodarvinizem ♪
339.      nèosvínčen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) v zvezi neosvinčeni bencin bencin brez dodanih svinčevih spojin: proizvodnja neosvinčenega bencina ♪
340.      nèzgodovínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni zgodovinski: nezgodovinsko gledanje na dogodke ♦ zgod. nezgodovinski narod narod, ki nima svoje državnosti ♪
341.      novína  -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah ♪
342.      novínar  -ja m (ȋ) poklicni sodelavec časopisa, radia, televizije: dal je izjavo domačim in tujim novinarjem / športni novinar; televizijski novinar ♪
343.      novínarka  -e ž (ȋ) poklicna sodelavka časopisa, radia, televizije: novinarka pri Delu ♪
344.      novínarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na novinarje: novinarski poklic; novinarsko delo / novinarska izkaznica / novinarska etika / novinarski stil ♪
345.      novínarstvo  -a s (ȋ) dejavnost novinarjev: posvetil se je novinarstvu / študij novinarstva ♪
346.      novínček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od novinec: plahi novinčki so stali pred razredom / v primerjavi z njim sem bil pravi novinček ∙ knjiž., ekspr. vrhove je pobelil sneg novinček nov sneg ♪
347.      novínec  -nca m (ȋ) kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekrute ♦ rel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju ♪
348.      novínka  -e ž (ȋ) ženska, ki je bila nedavno, pred kratkim vključena v kako skupnost, organizacijo: sprejemati novinke; kot novinka se je v razredu slabo počutila ♦ rel. redovniška pripravnica pred zaobljubo // ekspr. ženska, ki je šele nedavno začela delovati na kakem področju; začetnica: v gospodinjenju je še novinka ♪
349.      óblovina  in oblovína -e ž (ọ̑; í) nar. oblanci, oblanje: nastiljati z oblovino ♪
350.      oblovína  -e ž (í) gozd. okrogli les ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426