Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (3.213-3.237)


  1.      opévati  -am nedov. (ẹ́) 1. slaviti v pesmi: pesnik opeva žrtve za svobodo; opevati pomlad; opevati ljubljeno ženo / pesem opeva njegovo junaštvo // izražati, prikazovati v pesmi: opevati dogodke iz vojne; opevati ljubezen, žalost / v filmu opevati trpljenje svoje domovine 2. ekspr. zelo hvaliti, slaviti: vse življenje ga opeva; toliko ga ni treba opevati, saj so drugi še boljši opévan -a -o: opevana ljubezen; opevana ženska; toliko opevano blago se je izkazalo za slabo ♪
  2.      ópij  -a m (ọ̄) mamilo iz izcedka glavic vrtnega maka: kaditi, uživati opij; pridobivanje opija / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo ♪
  3.      opijániti  -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani ♪
  4.      opijánjati  -am nedov. (á) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: fantje so opijanjali dekleta; opijanjati z vinom // povzročati pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanjala / ta močni vonj me opijanja 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: uspeh ga opijanja / opijanjali so ga s pohvalami opijánjati se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postajati pijan: opijanjati se z žganjem ♪
  5.      opítati  -am dov. (ȋ) spitati: opitati prašiča in ga prodati; kravo nahitro opitati ∙ ekspr. brata je opital z ne preveč laskavimi imeni ozmerjal opítan -a -o: opitana živina ♪
  6.      opláka  -e ž (ȃ) knjiž., redko odpadna voda: v kanalih pod ulicami klokota oplaka / industrijska oplaka ∙ ekspr. sram te bodi, da točiš tako oplako slabo, nekvalitetno vino ♪
  7.      opláta  -e ž (ā) teh. kar pokriva ogrodje ladje, letala: na ladijsko ogrodje so pritrdili leseno oplato in krov; kovinska oplata letala ♪
  8.      oplemeníti  -ím dov., opleménil (ȋ í) 1. vet. oploditi: žrebec oplemeni kobilo; oplemeniti svinje 2. zastar. oplemenititi: oplemeniti svoj okus oplemenjèn -êna -o: oplemenjena kobila ♪
  9.      oplemenítiti  -im dov. (í ȋ) 1. narediti kaj bolj plemenito, dobro: s svojo umetnostjo nas je oplemenitil / to delo bo oplemenitilo našo literaturo; oplemenititi svoj okus izboljšati; na potovanjih je oplemenitil svoje znanje obogatil 2. teh. opraviti dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: oplemenititi les, tkanino; oplemenititi papir s premazanjem; oplemenititi jeklo izboljšati njegove lastnosti s spreminjanjem njegove kemične sestave ◊ agr. oplemenititi izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; požlahtniti; metal. oplemenititi rudo odstraniti iz nje večji del nekakovostnih sestavin oplemeníten -a -o: oplemeniteno blago; z umetnostjo oplemeniteno življenje / oplemeniteno jeklo plemenito jeklo ♪
  10.      opleníti  in opléniti -im dov. (ȋ ẹ́) izropati: oplenili so ladje z dragocenim tovorom ∙ napadalci so ga oplenili oropali oplenívši zastar.: oplenivši mesto, se je sovražnik umaknil oplénjen -a -o: oplenjena trgovina ♪
  11.      oplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. pletoč delati, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: opletati steklenice; pajek je opletal cvete s pajčevino // delati, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: opletati vrv okoli debla 2. rastoč pokrivati površino: zidove opleta stoletni bršljan; srobot se opleta čez skale // biti, obstajati okrog česa: lovorov venec mu opleta čelo 3. delati neurejene, navadno krožnim podobne gibe: opletati z nogami, rokami; nesmiselno je opletal okrog sebe / vol opleta z repom; metulj je opletal s krilci // delati, povzročati, da se kaj neurejeno giblje: veter opleta z ohlapnim šotorom / natakar je opletal s prtičem 4. viseti in se neurejeno gibati: čutarica mu opleta ob stegnu / dolge kite ji opletajo po hrbtu / preširoka obleka opleta okrog nje; hlače mu opletajo okrog suhih nog 5. nepravilno, nihajoč se gibati, delovati zaradi ohlapne, nepravilne namestitve: levo kolo je opletalo; močno, rahlo opletati / tovornjak opleta s prikolico / dojenčku glava še opleta 6. ekspr. opotekaje se hoditi: z zadnjimi močmi je opletala za njim; opleta po cesti kot pijan / najej se, saj komaj še opletaš hodiš // muditi se, zadrževati se: kaj tako dolgo opleta po hiši / pojdimo, kaj bi še opletali se obotavljali 7. ekspr. udarjati, tepsti: opletati koga z bičem; opletal je z gorjačo po hrbtih; dečki so se opletali z vejami ● star. imela je šest služabnic, ki so jo opletale česale, ji spletale lase; ekspr. zmeraj nekaj opleta okoli zdravnikov hodi; opletati z ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; slabš. v svojih govorih je veliko opletal z dolžnostjo jo je omenjal, govoril o njej; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; ekspr. ne dovolim, da bi opletali z menoj samovoljno, brezobzirno ravnali oplétati se ekspr. 1. hoditi, zadrževati se kje: pastir se je počasi opletal med živino; pren. sto misli se ji opleta po glavi 2. ukvarjati se, navadno s čim neprijetnim, težavnim: s tem delom se že dolgo opleta / pojdi, kaj bi se še opletal z njimi / opleta se in žene, da dovolj zasluži ● ekspr. noge se mi že opletajo od utrujenosti, slabosti že težko hodim; ekspr. to se ti bo še opletalo bo imelo slabe, neprijetne posledice; ekspr. vprašali so ga tako, da se ni mogel nič opletati izmikati opletajóč -a -e: nerodni, opletajoči koraki; hlače z opletajočimi hlačnicami ♪
  12.      opletàv  -áva -o prid. (ȁ á) ki opleta: opletave noge ∙ ekspr. bil je že precej opletav pijan, vinjen ♪
  13.      opletênka  tudi opleténka -e ž (é; ẹ́) knjiž., redko pletenka: spiti opletenko vina ♪
  14.      oplóčje  -a s (ọ̑) navt. kar pokriva ogrodje čolna, ladje: opločje daje obliko trupu; kovinsko opločje ♪
  15.      oplodíti  -ím dov., oplódil (ȋ í) 1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet ♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico 2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje oplojèn -êna -o: oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece ♪
  16.      oplôščiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. obložiti s ploščami: oploščiti teraso ♦ teh. obložiti kovino s tanko plastjo druge kovine oplôščen -a -o: oploščene stopnice ♪
  17.      ópna  -e ž (ọ̄) 1. na obod napeta tanka prožna plast kakega tkiva, ki more nihati: opna se je predrla, raztrgala / opne v ušesih / opna na bobnu // teh. na obod napeta, pritrjena tanka prožna ploščica, ki more nihati: opna v slušalki, zvočniku; kovinska opna 2. tanka plast snovi, skozi katero more pronicati plin, tekočina: pronicanje plina skozi opno 3. knjiž. tapeta, stenska obloga: stena je bila prevlečena s srebrnimi opnami / stenske opne ♪
  18.      opojíti  -ím dov., opójil (ȋ í) 1. povzročiti pijanost: vino ga je opojilo 2. nav. ekspr. povzročiti stanje čutnega in duševnega ugodja: duh teh rož človeka opoji / glasba jih je popolnoma opojila; opojila ga je misel, da bo doma opojèn -êna -o: opojen človek; opojen od vonja cvetoče ajde; ves je opojen od sreče, uspeha ♪
  19.      ópolo  in opólo -a m (ọ̑; ọ̑) črno vino z otoka Visa: piti opolo ♪
  20.      opomôči si  -mórem si tudi opomôči se -mórem se dov., opomógel si opomôgla si tudi opomógel se opomôgla se (ó ọ́) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za a) opravljanje fizičnega dela: ko se je naspal, si je opomogel; počivaj, da si opomoreš b) obstajanje, življenje: rana ni huda, kmalu si bo opomogel; v nekaj dneh si je opomogel; popolnoma si je opomogel / opomoči si od bolezni / vinska trta si še ni opomogla od pozebe // pridobiti si (boljšo) materialno osnovo za življenje: z delom v tujini si je opomogel; odkar jim je pogorela hiša, si niso več opomogli; gmotno si opomoči ● zastar. s tem je želel opomoči očetu pomagati; zastar. opomoči pomanjkanju vode odpraviti ga; redko z menoj si ne boste dosti opomogli imeli koristi, si pomagali ♪
  21.      opozícija  -e ž (í) 1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih: opozicija proti programu stranke je prenehala; vladni predlog je naletel na opozicijo / stranka je v opoziciji nasprotuje politiki vladajoče stranke // publ. opozicijska stranka, opozicijske stranke: pripadati opoziciji; poslanci leve opozicije; voditelj opozicije / parlamentarna opozicija / leva opozicija v demokratski stranki skupina, krilo 2. knjiž. nasprotovanje, odpor: ko je spregovoril, je začutil med poslušalci tiho opozicijo / to je storil iz opozicije; biti v opoziciji nasprotovati 3. astr. konfiguracija, pri kateri je premičnica navidezno na nasprotni strani neba kot Sonce: konjunkcija in opozicija / Jupiter je v opoziciji s Soncem 4. lingv. razmerje med dvema istovrstnima jezikovnima prvinama, ki se v čem popolnoma razlikujeta: pomenska opozicija ◊ šah. položaj kraljev, stoječih si nasproti v isti smeri, med katerima je liho število polj ♪
  22.      oprasíti se  -ím se dov., oprásil se (ȋ í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila ♪
  23.      oprávek  -vka m (ȃ) 1. kar kdo opravlja a) glede na okoliščine: imeti opravek na sodišču; opravki v zvezi s prodajo hiše; imam dosti opravkov / biti v mestu po opravku; hoditi, iti, priti po opravkih; šli so vsak po svojem opravku; moram še po opravkih; poslati koga po važnem opravku b) nav. mn., s prilastkom glede na poklic, položaj, mesto: nalagali so mu kurirske opravke; blagajniški, poklicni, poslovni opravki; opravki tovarniškega čuvaja 2. nav. ekspr., v zvezi imeti opravka s, z izraža, da a) je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi: s tem dogodkom nimam nobenega opravka; z njim nočem imeti opravka; imeti opravka s policijo; opozoriti na previdnost tiste, ki imajo opravka z orožjem; v tistem pretepu sem imel tudi jaz opravka sem se ga udeležil; publ. vse kaže, da imamo opravka s tatvino da gre za tatvino; zver, s katero smo imeli opravka, se še zmenila ni za naše udarce smo se spopadali b) kdo kaj dela: ima veliko opravka s čiščenjem, kuho; imeti opravka z vrtom // izraža vzročno odvisnost, povezanost: nesrečo je zakrivil sam, dež pri tem nima nobenega opravka; ima to kaj opravka z mojo izjavo; medicina ima opravka z boleznimi se ukvarja 3. nav. ed., star. kar se uresničuje z delanjem; delo: lotiti se opravka; doma danes nimam posebnega opravka; zdaj je žetev in je dosti opravka / pretakanje vina je važen opravek 4. zastar. obleka, oblačilo: ali ti je moj opravek všeč / biti v ponošenem opravku ● kuhanje je njen glavni opravek naloga, dolžnost; ekspr. dajati si opravka z vrtom ukvarjati se; dati opravka ekspr. ta fant ti bo še dal opravka povzročil neprijetnosti, težave; ekspr. štor mu je dal dosti opravka težko ga je izruval; težko ga je razsekal; star. ni mu bilo všeč, da si hči da opravka s tem fantom mu izkazuje ljubezensko naklonjenost; star. dobil je opravek, naj jetnike odpelje nalogo; ekspr. vidim, da ne veš, s kom imaš opravka kakšen človek je to; ekspr. pustite ga, sicer boste imeli opravka z menoj vas bom kaznoval ♪
  24.      oprávica  in ópravica -e ž (ȃ; ọ́) nar. vzhodno delo z živino: večerna opravica ♪
  25.      opravílo  -a s (í) 1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila 2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo 3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila 4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov 5. knjiž., redko glagolnik od opraviti: opravilo naloge ● star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo ♪

   3.088 3.113 3.138 3.163 3.188 3.213 3.238 3.263 3.288 3.313  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA