Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (3.138-3.162)


  1.      okajênost  -i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost ♪
  2.      okalíti 1 -ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je okalila zavednost ljudi ♪
  3.      okís  -a m (ȋ) zastar. oksid: svinčev okis ♪
  4.      okísati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom // povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo okísati se zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo okísan -a -o: okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo ♪
  5.      okláti  okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́) raniti a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala ♪
  6.      oklèp  -épa m (ȅ ẹ́) 1. nekdaj kovinska vojaška obleka, gibljiva na sklepih: nadeti si oklep; težek bojni oklep; oklep srednjeveškega viteza; oklep z vizirjem / razstava orožja in oklepov / prsni oklep brez rokavov 2. trden zunanji zaščitni del a) vojaškega vozila: tanki z debelim oklepom; neprebojni oklep ladje b) s prilastkom kakega predmeta: oklep blagajne; kovinski oklep ročne bombe; močen oklep filmske kamere / kamnit oklep vodnjaka 3. zunanje ogrodje nekaterih živali: rakov oklep; oklep želve / žival se je obdala z oklepom 4. navadno s prilastkom kar kaj močno prijema, stiska: mavčni oklep; tesen usnjen oklep; počutim se lahkega, kot bi padel oklep z mene // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živeti v oklepu gotovosti; obdal se je z oklepom molka in potrpežljivosti ◊ bot. alpska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Androsace ♪
  7.      okléstiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst 2. ekspr. z močnim padanjem povzročiti škodo: toča je oklestila sadno drevje, vinograd 3. ekspr. natepsti, pretepsti: dobro sem ga oklestil okléščen -a -o: okleščene veje; okleščeno deblo, drevje ♪
  8.      okljúk  -a m (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: cestni okljuk / po okljukih sta se spustila s hriba ♦ geogr. močna vijuga reke; meander ♪
  9.      okljúka  -e ž (ȗ) knjiž. ovinek, zavoj: ostre okljuke ceste / mesto v okljuki reke ♪
  10.      okljúkast  -a -o prid. (ȗ) knjiž. ovinkast: okljukasta cesta ♪
  11.      okòl  -ôla tudi ókol -a [ou̯] m (ȍ ó; ọ́) nar. ograjen prostor (ob hlevu) za izpuščanje živine: spustiti svinje v okol ♪
  12.      okolíčiti  -im dov. (í ȋ) postaviti, zasaditi kole, količke a) okoli česa: okoličiti drevesca za zavarovanje pred zajci b) za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: trte okopati in okoličiti okolíčen -a -o: okoličen vinograd ♪
  13.      okóliš  tudi okolíš -a m (ọ̑; í) 1. s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za a) dejavnost kake ustanove, organizacije: dostavni poštni okoliš; matični, sodni, šolski okoliš / gradbeni, zazidalni okoliš / mestni okoliš / odkar so zemljo razdelili, spada vse pod poljanski okoliš b) kak dogodek, opravilo: popisni, volilni okoliš c) pridobivanje česa: sadni, semenski okoliš / proizvodni okoliš 2. redko okolica, soseščina: v vsem okolišu ni poznala nobenega človeka; okoliš mesta 3. star., v prislovni rabi, v zvezi brez okolišev brez prikrivanja, naravnost: povedala mu je brez okolišev ● star. izvedeti kaj po okoliših posredno, po ovinkih; redko v njenem okolišu so imeli gospodinjske skrbi za nizke okolju, miljeju ♪
  14.      okolíšiti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše // knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili ♪
  15.      okolíti  -ím in okólim dov. (ȋ í, ọ́) postaviti, zasaditi kole za oporo zlasti vinski trti, sadnemu drevju: okoliti trto ♪
  16.      okopáti  okópljem tudi -ám dov., okôplji okopljíte tudi okôpaj okopájte; okôpal (á ọ́, ȃ) zrahljati zemljo okoli rastlin in pri tem odstraniti plevel: okopati krompir / okopati gredo, vrsto; okopati vinograd ♦ mont. okopati čelo s kopanjem očistiti okopán -a -o: okopana njiva; repa je že okopana ♪
  17.      okoríščanje  -a s (í) glagolnik od okoriščati se: zlorabljati položaj za okoriščanje; okoriščanje mesarjev pri nakupu živine ♪
  18.      okostenélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost okostenelega: okostenelost hrustanca / ekspr.: uradniška okostenelost; formalizem in okostenelost / ekspr. kritizirati okostenelost nekaterih vzgojnih ustanov / publ. kritika nekaterih najznačilnejših okostenelosti v naši literarni zgodovini ♦ med. bolezenska otrdelost zaradi zakostenitve ali poapnenja ♪
  19.      okòv  -óva m (ȍ ọ̄) 1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi // ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov gospodarske zaostalosti ∙ ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se 2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom ◊ elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov ♪
  20.      okováti  okújem dov., okovál (á ú) 1. opremiti s kovinskim delom, ki varuje ali je za okras: z železom okovati vrata / okovati lesena kolesa; okovati pas z zlatom / okovati okna montirati nanje okovje 2. nekdaj nadeti okove: galjote so okovali / okovati roke v težke verige; pren., knjiž. drevesa je okovalo ivje okován -a -o: z žeblji okovani čevlji; z ledom okovani grebeni; okovana skrinja; okovana vrata ♪
  21.      okóvje  -a s (ọ̑) 1. kovinski deli, ki a) varujejo ali so za okras: kovček ima novo okovje; štedilnik z zarjavelim okovjem; čevlji z okovjem na robovih b) omogočajo določeno funkcijo: okovje oken; okovje za vrata / okovje kopalnice / pohištveno, stavbno okovje ♦ šport. smučarsko okovje na smuči pritrjeni kovinski deli stremen 2. več okovov, okovi: jetnik z okovjem na nogah / ekspr. dati narod v okovje ♪
  22.      okrádenec  -nca m (ȃ) kdor je okraden: okradenca sta tatvino prijavila ♪
  23.      okràj  -ája m (ȁ á) 1. do 1965 družbenopolitična skupnost, večja od občine: predsednik okraja; gospodarski razvoj okraja / občine v okraju na ozemlju okraja // pog. organi take skupnosti: okraj je v sosednji stavbi; biti v službi na okraju / ekspr. ves okraj hodi sem na malico vsi delavci organov take skupnosti / manifestanti so se zbrali pred okrajem poslopjem, kjer imajo ti organi sedež 2. v nekaterih državah večja upravna enota: država je razdeljena na pokrajine, te pa na okraje / politični okraj / mestni okraj osnovna upravna enota v nekaterih velikih mestih; dunajski mestni okraji // s prilastkom določeno ozemlje kot organizacijska enota za a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodni, šolski okraj b) kak dogodek, opravilo: naborni, volilni okraj 3. redko del mesta s posebnimi značilnostmi; četrt: delavski, poslovni okraj 4. zastar. področje, območje: s tega okraja odteka voda v jezero; za vinogradništvo primeren okraj 5. nav. mn., star. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okraji ♪
  24.      okrèt  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. obrat: narediti hiter okret; okret glave / okret na desno / okret k realizmu preusmeritev / redko ustaviti se na okretu stopnišča ovinku, zavoju ♪
  25.      okrivíti  -ím dov., okrívil (ȋ í) knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum okrívljen -a -o: biti okrivljen umora ♪

   3.013 3.038 3.063 3.088 3.113 3.138 3.163 3.188 3.213 3.238  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA