Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vin (313-337) 
- mahovínast -a -o prid. (í) porasel z mahom: mehka mahovinasta tla ♪
- makovína -e ž (í) zastar. opij, papaverin ♪
- márvin -a m (ȃ) zastar. dolenjsko vino, cviček: pogostiti ga z marvinom ♪
- maščevína -e ž (í) anat. maščobno tkivo: plast maščevine ♪
- miklavževína in miklávževina -e ž (í; ȃ) v krščanskem okolju darilo, ki se da za praznik svetega Miklavža: nakupiti miklavževino / bili so dobre volje kakor otroci ob miklavževini ♪
- močevína -e ž (í) knjiž., redko 1. padavine, mokrota: mraz, prevelika močevina in vlaga so poškodovali gnezdo 2. močviren svet, močvirje: slabo se je počutil v teh prostranih močevinah ♪
- mojstrovína -e ž (í) nav. ekspr., navadno s prilastkom umetniško, tehnično dovršeno delo: Župančičevi prevodi so mojstrovina; občinstvo je občudovalo igralčevo mojstrovino; filmska, pripovedna mojstrovina; mizarska mojstrovina; Prežihove mojstrovine; mojstrovina arhitekture / mojstrovina narave / bila je prava mojstrovina, kako je znal vse skriti zelo velika spretnost ♪
- moslavína in móslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino ♪
- mozgovína -e ž (í) anat. živčna snov v osrednjem živčevju; živčnina: možganska mozgovina ♪
- možganovína -e ž (í) anat. podporno in žlahtno tkivo možganov: poškodba možganovine ♪
- mreževína -e ž (í) več mrež, mreže: kup mreževine ♪
- mrhovína -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina ♪
- mrhovínar -ja m (ȋ) 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču ♪
- mrhovínarka -e ž (ȋ) ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke ♪
- mrhovínarstvo -a s (ȋ) žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču ♪
- mrhovínast -a -o prid. (í) tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja ♪
- mrtvína -e ž (í) 1. med. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi; nekroza: izrezati mrtvino; velikost mrtvine na opečenem mestu / suha mrtvina pri kateri je tkivo izsušeno 2. knjiž., redko mrhovina: hraniti se z mrtvino ♪
- múrvin -a -o prid. (ȗ) murvov: murvino listje je trepetalo v vetru ♪
- nàdzgodovínski -a -o prid. (ȁ-ȋ) knjiž. ki po pomenu presega okvir zgodovinskega: nadzgodovinska etika / pomen napredka civilizacije je nadzgodovinski trajen ♪
- naplavína -e ž (í) plast peska, proda, zemlje, nastala zaradi naplavljanja, nanašanja (tekoče) vode: pristanišče zasipajo naplavine; blatna, ilovnata naplavina; rodovitna naplavina; globlje v naplavinah ležijo ostanki rimske metropole; starejše plasti so prekrite z naplavino / gorske doline in prostrane naplavine / morska, rečna naplavina; naplavina hudournika; pren., ekspr. boriti se z naplavino preteklosti ♦ geol. holocenska, pleistocenska naplavina // kar naplavi (tekoča) voda: na bregu je bilo polno vej, odpadkov in drugih naplavin; pren., ekspr. noče biti naplavina na bregu življenja ♪
- naplavínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naplavino: naplavinska zemlja; naplavinska tla / rodovitne naplavinske ravnine ♪
- nasvinjáti -ám dov. (á ȃ) slabš. umazati, onesnažiti: otroci so vso sobo nasvinjali ♪
- nègotovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) fin. brezgotovinski: negotovinsko plačevanje ♪
- nèkovína -e ž (ȅ-í) kem. element, ki ni kovina: nahajališča nekovin; kovine in nekovine / industrija nekovin ♪
- nèkovínski -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kovinski: nekovinski deli priprave / nekovinski sijaj; kovinske in nekovinske lastnosti / nekovinske surovine ♪
188 213 238 263 288 313 338 363 388 413 
