Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (1.651-1.675)


  1.      hijéna  -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih ♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah 2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene ♪
  2.      híjo  medm. (ȋ) klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in - hijo! proti domu ♪
  3.      híravost  in hirávost -i ž (í; á) lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike ♪
  4.      histón  -a m (ọ̑) biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini ♪
  5.      historicízem  -zma m (ȋ) knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  6.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben ♪
  7.      históričnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike ♪
  8.      histórija  -e ž (ọ́) 1. redko zgodovina: zanimati se za historijo 2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve ◊ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije ♪
  9.      histórik  -a m (ọ́) knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik ♪
  10.      historiográf  -a m (ȃ) zgodovinopisec: dela historiografov iz sedemnajstega stoletja / dvorni historiograf / proučevanja historiografov in sociologov zgodovinarjev ♪
  11.      historiografíja  -e ž (ȋ) zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija ♪
  12.      historiográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na historiografe ali historiografijo, zgodovinopisen: historiografske metode / historiografsko delo ♪
  13.      historízem  -zma m (ȋ) knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja ♪
  14.      historizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva: nevarno je, da bi pri rekonstrukciji preveč historizirali ♪
  15.      hitín  -a m (ȋ) zool. roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev ♪
  16.      hladílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: na mizi je stal hladilec s steklenico šampanjca / namizni hladilec ♦ teh. del hladilne naprave, ki odvaja toploto ♪
  17.      hladíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi // preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi 2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino 3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom hladíti se izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci ∙ na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi hladèč -éča -e: hladeča voda hlajèn -êna -o: hlajen prostor ♪
  18.      hláp  -a m, mn. stil. hlapóvi (ȃ) nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna, rahla meglica; hlap gnijočih cunj duh, zadah ♪
  19.      hlápčevski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost hlápčevsko prisl.: hlapčevsko ponižen ♪
  20.      hlápen  -pna -o prid. (ā) ki (rad) hlapi: hlapna snov, tekočina; ta sestavina je zelo hlapna ♪
  21.      hlapón  -a m (ọ̑) star. parna lokomotiva: pod klancem so vlaku priključili še en hlapon // vlak s tako lokomotivo: izza ovinka se je prikazal hlapon ♪
  22.      hlastánje  -a s (ȃ) glagolnik od hlastati: dražili so zvezano zver in se smejali njenemu hlastanju / iz svinjaka se je slišalo glasno hlastanje svinj / hlastanje po bogastvu, za uspehom / hlastanje po prijateljstvu, življenju ♪
  23.      hlastáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom // ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita 2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni // pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj hlastáje: hlastaje jesti hlastajóč -a -e: dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju ♪
  24.      hlastína  -e ž (í) nar. zahodno kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode; pecljevina: obrala je grozd in vrgla hlastino na tla; vino iz jagod brez hlastin ♪
  25.      hlév  -a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu ∙ ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazano ♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten ♪

   1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA