Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vin (1.488-1.512)
- galanteríja -e ž (ȋ) 1. drobni predmeti, navadno za osebno potrošnjo: lesna, usnjena galanterija; konfekcija in galanterija // trgovina s takimi predmeti: torbico je kupila v galanteriji 2. star. galantnost: pregrešil se je zoper galanterijo / stereotipna dvorska galanterija v trubadurski poeziji dvorjenje ♪
- galanteríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na galanterija 1: galanterijski izdelki; prodajamo galanterijsko blago in igrače / galanterijska obrt; galanterijska trgovina / galanterijsko usnje ♪
- galénik -a m (ẹ̄) farm. v lekarni izdelano zdravilo: surovine za pripravo galenikov ♪
- galenít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev sulfid, svinčev sijajnik ♪
- gálica -e ž (ȃ) 1. kem. sulfat dvovalentnih kovin s kristalno vodo: uporaba galic / modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; zelena galica železov sulfat s kristalno vodo 2. navadno v zvezi modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni: v čebru so imeli pripravljeno modro galico; škropiti z modro galico ♪
- gálij -a m (á) kem. mehka, lahko taljiva kovina bele barve, element Ga: z galijem polnjen termometer ♪
- galún -a m (ȗ) brezbarvna sol, ki se uporablja za razkuževanje, zaustavljanje krvavitev, strojenje: raztopiti galun / na ranico si je pritisnil kamen iz galuna ♦ kem. dvojni sulfat enovalentnih in trivalentnih kovin s kristalno vodo; min. rudnina kalijev aluminijev sulfat s kristalno vodo ♪
- galvanizácija -e ž (á) 1. galvaniziranje: galvanizacija pločevine 2. oddelek v tovarni, delavnica za galvaniziranje: tovarna ima tudi lastno galvanizacijo ♪
- galvanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. elektrolitsko prekrivati predmete s kovinsko plastjo: galvanizirati pločevino 2. med. zdraviti z enosmernim tokom: galvanizirati revmatičnega bolnika galvanizíran -a -o: galvanizirana žica ♪
- galvanoplástika -e ž (á) teh. izdelava kovinskih predmetov ali njihovih negativov z elektrolitskim nanašanjem kovinske plasti na modele ♪
- galvanostegíja -e ž (ȋ) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s tanko kovinsko plastjo za zaščito ali polepšavo: kromanje in zlatenje sta pogosta primera galvanostegije ♪
- galvanotéhnika -e ž (ẹ́) teh. elektrolitsko prekrivanje predmetov s kovinsko plastjo ♪
- garáti -ám nedov. (á ȃ) zelo veliko, naporno delati, zlasti fizično: hlapec je garal vse življenje; leta in leta so garali tovarnarjem; vse dni gara na polju; pri tej hiši garajo noč in dan; gara ko (črna) živina / ekspr. v uradu gara za tri ♪
- gáre gár ž mn. (á ȃ) 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare // slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare ♪
- gargánija -e ž (á) nar. zahodno rebula: zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo ♪
- gás -a m (ȃ) nižje pog. plin: internirance so morili večinoma z gasom / žarg. šofer je pred ovinkom odvzel gas ∙ nižje pog., ekspr. vsak dan je pod gasom pijan, vinjen ♪
- gasíti -ím nedov. (ȋ í) ovirati, preprečevati gorenje: gasiti požar; vsa vas je gasila gorečo hišo; takoj so prihiteli gasit / gasiti apno živo apno polivati z vodo; pren., ekspr. gasiti iskre upanja; z vinom (si) gasi žejo ∙ ekspr. v gostilni (si) gasi jezo iz jeze pije alkoholne pijače ♦ metal. gasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju; kaliti gasíti se redko ugašati: iskre so se gasile v noči gašèn -êna -o: gašeno apno ♪
- gazírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino gazíran -a -o: gazirana preja ♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline ♪
- géja in géa -e ž (ẹ̑) geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije ♪
- génij -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
- genuín -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko pristen, pravi, naraven: genuino vino ♦ med. genuina epilepsija ♪
- geologíja -e ž (ȋ) veda o nastanku, razvoju in sestavi zemlje: osnovni pojmi geologije / v geologiji ima nezadostno ♦ geol. dinamična geologija veda o spremembah notranje zemeljske zgradbe in površine; historična geologija veda o zemeljski zgodovini; stratigrafija ♪
- geolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje ♪
- géomorfolóški -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na oblike zemeljske površine in njene spremembe: posebne geomorfološke razmere; geomorfološka zgodovina pokrajine / geomorfološko proučevanje reliefa ♪
- géosinklinála -e ž (ẹ̑-ȃ) geol. zelo velik podolgovat ugreznjen del zemeljske skorje, v katerega se stekajo reke in nanašajo vanj naplavine: velika sredozemska geosinklinala; dno geosinklinale ♪
1.363 1.388 1.413 1.438 1.463 1.488 1.513 1.538 1.563 1.588