Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vin (1.151-1.175)


  1.      deplasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti kaj v neugoden položaj: deplasirati figuro pri šahu deplasíran -a -o 1. deležnik od deplasirati: črna dama njegovega soigralca je bila deplasirana 2. neprimeren, neumesten, zgrešen: deplasirana diskusija; zgodovinsko deplasirane tendence; to, kar počneš, je deplasirano ♪
  2.      depresíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na depresijo: depresijsko področje / depresijske padavine / pri bolniku se kažejo depresijski znaki ♪
  3.      desêrten  -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko ♪
  4.      desetíca  -e ž (í) 1. mat. vrednost znaka na predzadnjem mestu desetiške številke: računati z deseticami; število 52 ima pet desetic / pisati desetice pod desetice 2. pog. številka deset: namesto devetice je napisal desetico 3. nekdaj avstrijski novec za deset krajcarjev: za četrtinko vina je dal tri desetice; srebrna desetica 4. igralna karta z desetimi znaki: pikov as in srčna desetica ◊ lov. šibra s premerom 3 mm; naboj, napolnjen s šibrami deseticami ♪
  5.      desetínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od desetiniti: desetinjenje vina ♪
  6.      desetínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na desetina 3: desetinski gospod / desetinska pravica / desetinsko vino, žito 2. mat. decimalen: desetinsko število ♪
  7.      désni  -a -o prid. (ẹ́) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada 2. politično konservativen, nazadnjaški: desni socialdemokrati; državni udar so organizirale ekstremistične desne skupine; desno krilo stranke ◊ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu désno prisl.: desno usmerjeni politiki; voziti desno ♪
  8.      destilácija  -e ž (á) fiz. spreminjanje tekočine v paro in te pare v tekočino, prekapanje: destilacija vode / frakcionirana destilacija pri kateri se postopno ločujejo tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ♦ kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka ♪
  9.      destilát  -a m (ȃ) z destilacijo dobljena snov, prekapina: čisti destilat; alkoholni destilat; vinski destilat vinsko žganje; pren., knjiž. erotiko pojmuje kot destilat vsega, kar je v človeku ♪
  10.      desulfurácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem žvepla iz raztaljene kovine; razžveplanje: desulfuracija grodlja, jekla ♪
  11.      detajlístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na preprodajanje blaga neposredno potrošnikom v manjših količinah: detajlistična trgovina / detajlistične cene ♪
  12.      detéktor  -ja m (ẹ́) teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa: vojaki so z detektorji iskali mine; napake v kovinskih izdelkih odkrivajo s posebnimi detektorji; natančni detektorji odkrijejo zelo majhne količine plina v zraku; ultrazvočni detektorji za odkrivanje ribjih jat; pren. človekovo oko je občutljiv detektor 2. elektr. preprost radijski sprejemnik s kristalom: sam je sestavil detektor / kristalni detektor / nataknil si je slušalke in poslušal detektor ◊ fiz. detektor priprava, ki se rabi za odkrivanje šibkih napetosti in tokov; psih. detektor laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice ♪
  13.      dételja  -e ž (ẹ́) krmna rastlina z navadno trojnatimi listi in rdečimi, belimi, rumenimi cveti v glavicah: kositi, sejati deteljo; pokladati živini deteljo / zapoditi živino iz detelje ♦ bot. bela detelja s plazečimi se stebli in belimi ali rdečkastimi cveti, Trifolium repens; grmičasta šmarna detelja večja grmičasta rastlina z rumenimi cveti v grozdih, Coronilla emerus; medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia; nemška detelja lucerna; rdeča detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum ♪
  14.      determinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme ♪
  15.      devocionálije  -lij ž mn. (á ȃ) rel. nabožni predmeti: trgovina z devocionalijami ♪
  16.      dezoksidácija  -e ž (á) metal. odstranitev, odvzem kisika iz raztaljene kovine: dezoksidacija bakra, jekla ♪
  17.      dèž  -jà tudi -ja [dǝž] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀) 1. padavine v obliki vodnih kapelj: dež curkoma lije; dež pada, rosi; dež je ponehal; pog. dež me je dobil; pog. dež gre dežuje; ti oblaki prinašajo dež; droben, gost, rahel dež; mrzel jesenski dež; ekspr. pohleven dež; dež in sneg; dež z vetrom; debele kaplje dežja; govorila je ko dež hitro, veliko; drži se ko dež v pratiki čemerno; potreben je spanja kot suha zemlja dežja; hiše rastejo kot gobe po dežju / dež bije na okno; dež bobna, škrablja po strehi; spet bo dež; pripravlja se k dežju; kaže na dež; pog. na počitnicah smo imeli sam dež / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: na dežju dela; ne stoj na dežju; hoditi po dežju; dela tudi v dežju in mrazu; pren., ekspr. ognjen, svinčen dež 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa padajočega, razsipavajočega se: dež cvetja se je usul na zmagovalca; iz lokomotive je buhnil dež isker; dež izstrelkov, kamenja, krogel ● ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo; ekspr. lase ima počesane na dež tako, da mu visijo in da so ravno prirezani; šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši ◊ agr. umetni dež v drobne kapljice razpršen vodni curek za zalivanje rastlin; astr. meteoritski dež veliko število meteoritov, ki padajo na zemljo; meteorski dež veliko število hkrati vidnih meteorjev ♪
  18.      dežemér  -a [dǝž] m (ẹ̑) meteor. priprava za merjenje količine padavin: vremenska hišica z dežemerom ♪
  19.      diábolo  -a m (ȃ) 1. svinčen naboj za zračno puško: škatlica diabolov 2. nekdaj otroška igra, pri kateri se meče v zrak vreteno v obliki dvojnega stožca in spet lovi na napeto vrvico: igrati diabolo; neskl. pril.: diabolo kroglice ♪
  20.      diafrágma  -e ž (ȃ) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino, prepona: diafragma se širi in krči 2. med. opna na kovinskem obročku, ki zapira spermijem dostop v maternico: uporabljati diafragmo ◊ elektr. prepustna opna, ki loči v elektrolitski celici anodni del od katodnega; fiz. priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; zaslonka ♪
  21.      diagnosticírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom ♪
  22.      dialéktika  -e ž (ẹ́) 1. nauk o splošnih zakonitostih gibanja, temelječega na protislovnosti bivajočega: marksistična, materialistična dialektika / dialektika mišljenja, razvoja ♦ filoz. dialektika po Heglu nauk o splošnih zakonitostih gibanja, temelječega na protislovnosti razvoja ideje // gibanje vsega bivajočega po teh zakonitostih: družbena dialektika; dialektika prirode, zgodovine 2. v sholastični filozofiji prepričevanje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem protislovij v njegovih sodbah: s spretno dialektiko premagati nasprotnika; ostra dialektika // v antični filozofiji dvogovor kot oblika filozofskega mišljenja: dialektika sofistov 3. publ. dialektičnost: dialektika pojmov; dialektika Prešernove umetnine ♪
  23.      diecéza  -e ž (ẹ̑) 1. rel. najvažnejša, samostojna upravna enota katoliške cerkve; škofija: kljub starosti škof še vedno upravlja svojo diecezo 2. zgod. upravna enota iz pozne dobe rimskega imperija, ki obsega več provinc ♪
  24.      dihúr  -ja m (ū) roparska žival z žlezami smradnicami ob zadnjici: dihur jim je pomoril vse kokoši; smrdi kot dihur zelo, močno // pog. dihurje krzno, dihurjevina ♪
  25.      dijáček  -čka m (á) manjšalnica od dijak: takrat je bil dvanajstleten dijaček; dijaček novinec ♪

   1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA