Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vil (5954)



  1.      víla 1 -e ž () razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila
  2.      víla 2 -e ž () mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: vile so plesale v mesečini; dobra, prijazna, zla vila; bila je lepa kot vila / gorska, vodna vila
  3.      vilája  -e ž () v nekaterih arabskih državah višja upravna enota: razdeliti državo na vilaje; načelnik vilaje
  4.      vilajét  -a m (ẹ̑) v Turčiji, nekdaj višja upravna enota: bosanski vilajet ● knjiž., ekspr. koroški vilajet Koroška kot dežela, v kateri so Slovenci v podrejenem položaju
  5.      vílar  -ja m () lov. jelen ali srnjak z vilastim rogovjem: šilar, vilar in šesterak
  6.      vílast  -a -o prid. (í) podoben vilam, orodju: vilaste veje ♦ lov. vilasto rogovje rogovje, ki ima na vsakem rogu po en odrastek vílasto prisl.: vilasto razraslo deblo
  7.      víle  víl ž mn.) orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile; nositi gnoj na vilah iz hleva; nalagati seno z vilami; lesene, železne vile; kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami ∙ grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne
  8.      viléda  -e ž (ẹ̑) pog. gobasta krpa iz umetne snovi za uporabo v gospodinjstvu: pobrisati z viledo; neskl. pril.: vileda krpa
  9.      vilenják  -a m (á) po ljudskem verovanju človek nadnaravne moči, varovanec vil: vile, vilenjaki in divji možje
  10.      vílice  -lic ž mn.) priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe // temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu ◊ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; muz. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati
  11.      víličar  -ja m () teh. vozilo, navadno motorno, z dvema podaljškoma za dviganje in prenašanje bremena: prevažati tovor s traktorji in viličarji; voznik viličarja
  12.      viličaríst  -a m () žarg., teh. voznik viličarja: dela kot viličarist
  13.      víličast  -a -o prid. (í) podoben vilicam: viličast izrastek; viličasta cepitev žil; viličasta ribja koščica ♦ lov. viličasti lov lov, pri katerem so lovci razporejeni v obliki črke V; teh. viličasti ključ víličasto prisl.: viličasto razcepljen
  14.      víličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na vilice: vilični roglji ♦ teh. vilični nakladalnik viličar
  15.      víličenje  in vilíčenje -a s (; ) knjiž. cepljenje: viličenje debla ◊ geogr. odtok vode z enega področja v dve porečji; bifurkacija
  16.      víličiti se  in vilíčiti se -im se nedov.; í ) knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka
  17.      víličke  -ličk ž mn.) manjšalnica od vilice: žličke, viličke in nožki
  18.      vilínji  -a -e prid. () vilinski: vilinji studenec / dekletova vilinja postava
  19.      vilínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na vile, bitja: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica vilínsko prisl.: vilinsko vitko telo
  20.      vílja  -e ž () nar. dan, večer pred velikim praznikom; vigilija: božična vilja
  21.      viljámovka  -e ž () debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk // žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka
  22.      vilovína  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina
  23.      vílski  -a -o prid. () nanašajoč se na vilo, hišo: okrasje na vilskih zidovih / vilska četrt
  24.      ágroživílstvo  -a s (-) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva
  25.      akviléjski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA