Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vil (5954)
- víla 1 -e ž (ȋ) razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila ♪
- víla 2 -e ž (ȋ) mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: vile so plesale v mesečini; dobra, prijazna, zla vila; bila je lepa kot vila / gorska, vodna vila ♪
- vilája -e ž (ȃ) v nekaterih arabskih državah višja upravna enota: razdeliti državo na vilaje; načelnik vilaje ♪
- vilajét -a m (ẹ̑) v Turčiji, nekdaj višja upravna enota: bosanski vilajet ● knjiž., ekspr. koroški vilajet Koroška kot dežela, v kateri so Slovenci v podrejenem položaju ♪
- vílar -ja m (ȋ) lov. jelen ali srnjak z vilastim rogovjem: šilar, vilar in šesterak ♪
- vílast -a -o prid. (í) podoben vilam, orodju: vilaste veje ♦ lov. vilasto rogovje rogovje, ki ima na vsakem rogu po en odrastek vílasto prisl.: vilasto razraslo deblo ♪
- víle víl ž mn. (í ȋ) orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile; nositi gnoj na vilah iz hleva; nalagati seno z vilami; lesene, železne vile; kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami ∙ grablje ima, vil pa ne
samo jemlje, daje pa ne ♪
- viléda -e ž (ẹ̑) pog. gobasta krpa iz umetne snovi za uporabo v gospodinjstvu: pobrisati z viledo; neskl. pril.: vileda krpa ♪
- vilenják -a m (á) po ljudskem verovanju človek nadnaravne moči, varovanec vil: vile, vilenjaki in divji možje ♪
- vílice -lic ž mn. (í ȋ) priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe // temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu ◊ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; muz. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji;
šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati ♪
- víličar -ja m (ȋ) teh. vozilo, navadno motorno, z dvema podaljškoma za dviganje in prenašanje bremena: prevažati tovor s traktorji in viličarji; voznik viličarja ♪
- viličaríst -a m (ȋ) žarg., teh. voznik viličarja: dela kot viličarist ♪
- víličast -a -o prid. (í) podoben vilicam: viličast izrastek; viličasta cepitev žil; viličasta ribja koščica ♦ lov. viličasti lov lov, pri katerem so lovci razporejeni v obliki črke V; teh. viličasti ključ víličasto prisl.: viličasto razcepljen ♪
- víličen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vilice: vilični roglji ♦ teh. vilični nakladalnik viličar ♪
- víličenje in vilíčenje -a s (ȋ; ȋ) knjiž. cepljenje: viličenje debla ◊ geogr. odtok vode z enega področja v dve porečji; bifurkacija ♪
- víličiti se in vilíčiti se -im se nedov. (í ȋ; í ȋ) knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka ♪
- víličke -ličk ž mn. (í ȋ) manjšalnica od vilice: žličke, viličke in nožki ♪
- vilínji -a -e prid. (ȋ) vilinski: vilinji studenec / dekletova vilinja postava ♪
- vilínski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na vile, bitja: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica vilínsko prisl.: vilinsko vitko telo ♪
- vílja -e ž (ȋ) nar. dan, večer pred velikim praznikom; vigilija: božična vilja ♪
- viljámovka -e ž (ȃ) debela hruška zeleno rjaste barve: kompot iz viljamovk // žganje, ki je prevzelo okus te dodane hruške: piti viljamovko / pleterska viljamovka ♪
- vilovína -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina ♪
- vílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vilo, hišo: okrasje na vilskih zidovih / vilska četrt ♪
- ágroživílstvo -a s (ȃ-ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva ♪
- akviléjski -a -o (ẹ̑) pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226