Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vik (26-50)

26.      cvíkati  -am nedov. (ȋ) nekdaj igrati cvik: ovadili so ga, da je cvikal ♪
27.      cvíker  tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje ♪
28.      kádrovik  in kadrovík -a m (á; í) 1. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, ki skrbi zlasti za moralno—politična vprašanja na določenem področju: komisar in kadrovik 2. publ. uslužbenec, ki skrbi za pridobivanje, razvrščanje delavcev, uslužbencev: kadrovik podjetja ♪
29.      kivík  medm. (ȋ) posnema glas pribe ali nekaterih drugih ptic: kivik, kivik, se oglaša priba ♪
30.      kivíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom kivik: pribe so kivikale ♪
31.      klavikórd  -a m (ọ̑) muz., nekdaj glasbilo s strunami in kovinskimi ploščicami, ki proizvajajo tone ob pritisku na tipke: igrati (na) klavikord ♪
32.      konvíkt  -a m (ȋ) v nekaterih deželah vzgojna ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo zlasti pripravnikom za duhovniški poklic: nastaniti se v konviktu / dijaški konvikt pri benediktincih ♪
33.      kvìk  medm. (ȉ) posnema glas prašička, miši: kvik, kvik, cvili pujsek ♪
34.      kvíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z visokim, zategnjenim glasom: kavke so vreščale, kvikale ♪
35.      masovík  -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več ♪
36.      menjševík  -a m (ȋ) v začetku 20. stoletja pripadnik desnega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke: Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike ♪
37.      motívika  -e ž (í) navadno s prilastkom motivi: glasbena motivika; socialna, vojna motivika; njegova motivika je raznovrstna; problem mladosti v motiviki Ivana Cankarja; motivika panjskih končnic / kakšne so pesmi po motiviki ♪
38.      mrtvíka  -e ž (í) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: mrtvika in lovor ♪
39.      pŕvikrat  prisl. (ȓ) prvič: prvikrat, odkar sta se spoznala, sta šla skupaj na sprehod / saj ni ne prvikrat ne zadnjikrat, da se je zmotil ♪
40.      skovík  -a m (ȋ) 1. posamezen glas pri skovikanju: slišati je bilo le skovike čukov 2. redko skovikanje: ob skoviku ga je spreletel srh 3. nar. sova, ki skovika: v gozdu se je oglasil skovik; čuk, lesna sova in drugi skoviki ♦ zool. mali skovik najmanjša evropska sova s širokim progastim repom, Glaucidium passerinum; veliki skovik majhna sova s pernatimi uhlji, Otus scops ♪
41.      skovík  medm. (ȋ) posnema glas (nekaterih) sov: skovik, skovik, se oglasi sova ♪
42.      skovíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od skovikati: skovikanje je utihnilo ♪
43.      skovíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom skovik: v gozdu skovika čuk; hukati in skovikati ∙ sova je več večerov skovikala njegovo smrt po ljudskem verovanju s skovikanjem naznanjala skovikajóč -a -e: skovikajoč glas, smeh ♪
44.      skovíkniti  -em dov. (í ȋ) oglasiti se z glasom skovik: čuk je skoviknil ♪
45.      slávika  -vik s mn., daj. slávikam, mest. slávikah, or. slávikami (á ȃ, daj., mest., or. á) lit. dela v slovanskih jezikih in dela o slovanskih jezikih, književnostih: bibliografija slavik ♪
46.      sovíkati  -am nedov. (ȋ) redko skovikati: sova sovika ♪
47.      zaskovíkati  -am dov. (ȋ) oglasiti se z glasom skovik: iz gozda je zaskovikala sova / zaskovikal je, da bi nas opozoril na nevarnost ♪
48.      zavíkati  -am tudi víčem dov. (ȋ) 1. oglasiti se z visokim glasom: kanja, sova zavika 2. star. zakričati, zavpiti: od veselja je zavikal ♪
49.      zavíkniti  -em dov. (í ȋ) 1. ekspr. vzklikniti: kdo je prišel, zavikne 2. star. zakričati, zavpiti: zavikniti od bolečine ♪
50.      živíka  -e ž (í) bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino; živica: rastlina poganja živike; močna živika ♪

   1 26 51 76 101