Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vihrati (21)

1.      vihráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče gibati se zaradi hitrega premikanja zraka: trakovi, zastave vihrajo / dirjajočemu konju vihra griva; lasje ji vihrajo v vetru; na klobuku mu vihra nojevo pero; hiti, da plašč vihra za njim // preh. delati, povzročati, da se kaj visečega z veliko silo neurejeno, vijugajoče giblje: veter vihra zastave / burja je vihrala krošnje dreves / ekspr. nobena sapa ni vihrala gladine valovila 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: vihrati proti kraju nesreče; vihrati po stanovanju; vihrati z dolgimi koraki / vihrati gor in dol po ulici / jezdeci vihrajo iz mesta; konji vihrajo dirjajo; različna ljudstva so vihrala čez naše pokrajine se preseljevala, delala pohode // hitro, silovito se premikati: oblaki vihrajo čez pokrajino 3. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: v krošnjah dreves vihra veter / v pokrajini vihra požar / tod je vihrala huda bitka; vojna vihra že dve leti / v njem vihrajo čustva ● ekspr. vihrati z rokami neurejeno, silovito kriliti vihráje: vihraje mimo, je nekaj kričal vihrajóč -a -e: teče, vihrajoč s plaščem; vihrajoča zastava ♪
2.      izvihráti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. burno z dejanji izraziti svojo jezo, razposajenost: ko se je izvihral, se je lotil dela; izvihrati se v pretepu; prim. zvihrati ♪
3.      odvihráti  -ám dov. (á ȃ) hitro, razburjeno oditi: pograbil je plašč in odvihral z doma / ekspr. vojska je iz teh krajev odvihrala drugam ♪
4.      previhráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. zelo hitro prehoditi: vse mesto je previhral / vas so previhrali jezdeci predirjali ♪
5.      privihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. hitro, razburjeno priti: ves jezen je privihral za njim / sovražne enote so privihrale v vas ♪
6.      razvihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples // zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo razvihráti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje razvihrán -a -o: čustveno življenje teh oseb je razvihrano ♪
7.      vzvihráti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka: zastava vzvihra v sunku vetra / ekspr. za steklenimi vrati so vzvihrali njeni kodri // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter vzvihra trakove / vihar vzvihra krošnje dreves / ekspr. burja je vzvihrala morsko gladino močno vzvalovila 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: ko je to slišal, je takoj vzvihral k njej / konjenica vzvihra v boj // hitro, silovito se premakniti: veter vzvihra čez polja, skozi gozdove 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: pod nebom je vzvihral jug / čustva mu vzvihrajo 4. preh., ekspr. silovito razgibati, vznemiriti: vzvihrati deželo / vzvihrati komu čustva 5. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: ob omembi tega imena je vzvihral; malo je manjkalo, da ni vzvihral / kaj mi hočeš, je vzvihrala vzvihrán -a -o: vzvihrane krošnje dreves; vzvihrana ljubezen ♪
8.      zavihráti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka: ob sunku vetra so zastave zavihrale / lasje ji zavihrajo v vetru // vihrajoč se pojaviti: ob prihodu osvoboditeljev so na hišah zavihrale zastave // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega z veliko silo neurejeno, vijugajoče premakne: veter zavihra trakove, zastave / vihar je zavihral krošnje dreves 2. ekspr. hitro in hrupno iti, stopiti: jezno je vstal in zavihral po sobi / konj zavihra zdirja 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom je zavihral vihar / groza mi je zavihrala v prsih ♪
9.      zvihráti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec 2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj // hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo 4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra; zvihral je in udaril po mizi zvihrán -a -o: zvihran plašč; imeti zvihrano življenje; prim. izvihrati se ♪
10.      frfotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: obglavljena kokoš je še nekaj časa frfotala; ptica v njegovi roki je silovito frfotala // frfotaje letati: metulji frfotajo; splašena ptica je frfotala nad gnezdom / listje je frfotalo na vse strani; ekspr. gospa je kar frfotala po sobi lahkotno, urno tekala 2. plapolati, vihrati: v vetru so mu frfotali lasje; zastave frfotajo; šal ji je frfotal okrog ram frfotáje: ptiči so se frfotaje razbežali frfotajóč -a -e: jata frfotajočih ptic; v vetru frfotajoča ženska krila ♪
11.      frfráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati ♪
12.      páhati  -am nedov. (á ȃ) 1. zastar. prihajati, veti: skozi vrata paha zatohel zrak / neki čuden duh je pahal iz njega 2. redko plapolati, vihrati: v vetru so pahala bandera ♪
13.      plahodráti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. plapolati, vihrati: perilo plahodra ♪
14.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
15.      plahútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je plahutnil, a ni odletel; pren., knjiž. senca je plahutnila mimo okna 2. zaplapolati, zavihrati: jadro je plahutnilo in obmirovalo ♪
16.      povihrávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih vihrati: zastave so povihravale ♪
17.      prhútati  -am nedov., tudi prhutála (ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: kokoš prhuta; postovka hitro prhuta; štorklje so letele, ne da bi prhutale; pren., ekspr. zunaj prhuta burja // prhutajoč letati: jate galebov prhutajo nad pristaniščem; netopir prhuta sem in tja; ptič prhuta po kletki; pren., ekspr. novice so prhutale od vasi do vasi ♦ zool. premikati se po zraku z letalno mreno 2. ekspr. (rahlo) plapolati, vihrati: zastori prhutajo v vetru 3. knjiž., ekspr. biti prisoten v mislih, predstavah koga: nedoločna slutnja prhuta v srcu // biti prisoten kje sploh: nad mestom prhuta preplah; skrb prhuta pod stropom prhutáje: okorno prhutaje je ptič odletel prhutajóč -a -e: prhutajoč s perutmi; nemirno prhutajoč ptič ♪
18.      viháriti  -im nedov. (á ȃ) 1. z veliko silo, intenzivnostjo pihati: burja vihari nad hribi; brezoseb. najbolj je viharilo na oceanu; začelo je močno deževati in vihariti; pren., ekspr. stara čustva so spet viharila v njej 2. ekspr. hitro in hrupno iti, hoditi: viharil je okrog pogorišča; viharil je proti hiši; viharil je po stanovanju 3. preh., ekspr. delati, povzročati, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče giblje; vihrati: veter vihari zastave / burja vihari vrhove smrek / vihariti morje valoviti 4. preh., ekspr. vznemirjati, razvnemati: pisatelji so viharili bralce / čudne misli so jo viharile ves dan ● ekspr. viharil je skozi življenje, kakor je vedel in znal prebijal se je ♪
19.      vihránje  -a s (ȃ) glagolnik od vihrati: vihranje zastav ♪
20.      zafrfotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: ptič je zafrfotal in odletel // frfotaje se premakniti: netopir je zafrfotal mimo 2. zaplapolati, zavihrati: zastave so zafrfotale v vetru ♪
21.      zaplahutáti  -ám in zaplahútati -am dov. (á ȃ; ū) 1. večkrat hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoši so zaplahutale / ptica zaplahuta in odleti; brezoseb. med drevjem je zaplahutalo / zaplahutati s krili, perutmi / ekspr. iz žepa je potegnil robec in zaplahutal z njim pomahal; pren. srce mu je zaplahutalo v prsih; strah je zaplahutal v njegovih očeh // plahutaje zleteti: vrani so zaplahutali čez polje; po zraku so zaplahutali netopirji / ekspr. zaplahutala je čez cesto mimo njega 2. zaplapolati, zavihrati: jadra so zaplahutala v vetru ♪