Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vid (54-78)


  1.      dalekovídnost  -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost ♪
  2.      daljnovíd  -a m (ȋ) zastar. daljnogled: gledal je skozi daljnovid ♪
  3.      daljnovídec  -dca m (ȋ) knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec? ♪
  4.      daljnovíden  -dna -o prid., daljnovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko 2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje ♪
  5.      daljnovídnost  -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča; starostna daljnovidnost 2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost ♪
  6.      dívidend  -a in dividènd -ênda in -énda m (ȋ; ȅ é, ẹ́) mat. število, ki se deli; deljenec ♪
  7.      dividénda  -e ž (ẹ̑) nav. mn., v kapitalistični ekonomiki del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno delnico: dividende so se zmanjšale; izplačati dividende; visoke dividende ♪
  8.      dividénden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dividende: dividendni papirji / dividendni sklad ♪
  9.      dividíranje  -a s (ȋ) glagolnik od dividirati: dividiranje dela otrokom težave ♪
  10.      dividírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja; deliti: dividirati tisoč s pet ♪
  11.      dravídski  -a -o (ȋ) pridevnik od Dravid: dravidski jeziki ♪
  12.      duhovídec  -dca m (ȋ) knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove: duhovidci so trdili, da so v zvezi z višjimi silami ♪
  13.      dvóvídski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) lingv., navadno v zvezi z glagol ki ima dva vida: roditi, telefonirati in drugi dvovidski glagoli ♪
  14.      ekvidistánten  -tna -o prid. (ȃ) geom. ki je v enaki medsebojni razdalji ali malo oddaljen: ekvidistantne točke na krožnici ♦ geogr. ekvidistantna projekcija projekcija, ki na karti v največji meri reproducira pravilne razdalje ♪
  15.      evidénca  -e ž (ẹ̑) namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva ♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno // zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije ● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo ♪
  16.      evidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na evidenco: statistika uporablja evidenčne podatke / evidenčni list; evidenčna knjiga / evidenčna služba / evidenčna številka ♦ avt. evidenčna tablica registrska tablica ♪
  17.      evidénčnik  -a m (ẹ̑) evidentičar ♪
  18.      evidénten  -tna -o prid. (ẹ̑) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov; jasen, očiten: trditev je evidentna resnica; načrtna ureditev mesta je evidentna evidéntno prisl.: niso nas dovolj evidentno poučili ♪
  19.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo ♪
  20.      evidentíranje  -a s (ȋ) glagolnik od evidentirati: evidentiranje procesov v gospodarstvu omogoča pravočasne ukrepe ♪
  21.      evidentírati  -am nedov. in dov. (ȋ) namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem: evidentirati dinamiko prodaje; evidentirati gibanje cen / evidentirati literarnozgodovinsko gradivo; evidentirati izdane račune / podatke smo že evidentirali ◊ adm. evidentirati dopis vpisati dopis v evidenčno knjigo pod zaporedno številko in z ustreznim datumom ter ta podatka napisati na dopis; filoz. evidentirati napraviti, da je kaj jasno, razločno predstavljeno ♪
  22.      evidéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost evidentnega; jasnost, očitnost: dokazati z vso evidentnostjo; evidentnost sodbe ♪
  23.      gravíden  -dna -o prid. (ȋ) med., vet., navadno v ženskem spolu noseč, brej: skrbeti za pravilno prehrano gravidne žene; gravidna žival ♪
  24.      gravídnost  -i ž (ȋ) med., vet. nosečnost, brejost: ugotoviti gravidnost ♪
  25.      individuácija  -e ž (á) knjiž., redko individualizacija: individuacija in totalitarna struktura ♦ filoz. princip individuacije princip, po katerem nastaja posamezno bitje ali stvar ♪

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA