Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vid (26-50)

26.      vidimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. overoviti: vidimirati prepis / vidimirati listino ♪
27.      vidírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. z znakom v označiti, da je kaj napisanega videno: vidirati dopis / vidirati izdatke ◊ jur. vidirati maloobmejno prepustnico strinjati se, da se po določbah meddržavnega sporazuma izda državljanu sosednje države maloobmejna prepustnica; šol. vidirati domače naloge ♪
28.      vídkinja  -e ž (ȋ) ženska oblika od videc: izpoved vidkinje / pesnica je bila tudi vidkinja ♪
29.      vidljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se vidi, opazi; viden: vidljivi in otipljivi izrastki / vidljivi uspehi ♪
30.      vidljívost  -i ž (í) 1. možnost videti kaj, zlasti glede na lastnosti ozračja: vidljivost se izboljšuje, slabša; megla zmanjšuje vidljivost; dobra vidljivost / vidljivost je pod sto metrov; majhna vidljivost 2. knjiž. vidnost: vidljivost prometnih znakov ♪
31.      vídnost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost vidnega: upoštevati vidnost barv; jasna, komaj zaznavna vidnost zvezd; vidnost in slišnost 2. vidljivost: zaradi megle je vidnost zmanjšana ♪
32.      vídoma  prisl. (ȋ) knjiž. vidno: vidoma osupniti, ustrašiti se / moč viharja je vidoma rasla ♪
33.      vídov  -a -o prid. (ȋ) med., v zvezi vidov ples svetega Vida ples: bolnik ima vidov ples ♪
34.      vidovdánski  -a -o prid. (ȃ) zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921 ♪
35.      vídovica  -e ž (ȋ) med. svetega Vida ples: imeti vidovico / dedna vidovica ♪
36.      vidovín  -a m (ȋ) knjiž. vampir, volkodlak: trdili so, da je vidovin ♪
37.      vidovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. jasnoviden: vidovit človek / Cankarjeve vidovite črtice ♪
38.      vidovítost  -i ž (ȋ) knjiž. jasnovidnost: umetnikova vidovitost ♪
39.      vídra  -e ž (ȋ) ob vodah živeča roparska žival vitkega telesa in kratkih nog: loviti vidre; krzno vider; bruhal je kakor vidra zelo ◊ zool. morska vidra večja vidra z dolgimi veslastimi zadnjimi nogami, ki živi ob obalah severnega Tihega oceana, Latax; ruska vidra norka ♪
40.      vídrar  -ja m (ȋ) lov. lovec na vidre: kunar in vidrar ♪
41.      vídrast  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri vidri: žival z vidrastim telesom ♪
42.      vídrin  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vidre: vidrino meso / vidrino krzno ♪
43.      vidrovína  -e ž (í) vidrino krzno: kapa iz vidrovine ♪
44.      vídrovka  -e ž (ȋ) kučma, kapa iz vidrinega krzna: na glavah so imeli vidrovke ♪
45.      vídski  -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na (glagolski) vid: vidska sprememba glagola ♪
46.      vídva  védve tudi vídve védve tudi vídve zaim., váju (dvéh) tudi vàs dvéh, váma (dvéma), váju (dvá dvé dvé) tudi vàs dvá dvé dvé, váju (dvéh) tudi vàs dvéh stil. váma (dvéma), váma (dvéma) (ȋ ẹ̑) 1. izraža dvojico oseb, ki ju govoreči ogovarja a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem pogledat naprej, vidva pa počakajta tukaj; naredi več kot vidva oba skupaj; nav. ekspr.: zdaj sta pa vidva na vrsti; tudi vedve morata proč; elipt. kdo bo poskrbel za živino? Vidva, seveda; pog. vidva se bosta že znašla / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: vidva in sosedje se dobro razumete; vedve z materjo sta gotovo utrujeni b) v odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom, s predlogi in na začetku stavka razen pri vprašanjih naglašena oblika, sicer pa nenaglašena: vama še ni treba hiteti; vama ne bo nihče nič rekel; pri vaju je vedno prijetno; med vama so nesoglasja / ali vama res niso nič dali; obe vaju bodo tožili // v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: včeraj vaju ni bilo na predstavi; lahko vama je žal; kako je zdaj z vama? kakšen je vajin položaj 2. navadno v dajalniku izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: stric vama je umrl; bil vama je kot oče / star. za vaju prihodnost gre vajino 3. ekspr., v dajalniku izraža osebno prizadetost: to vama je bil vihar; prim. ti, vi ♪
47.      anárhoindividualístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari ♪
48.      bistrovíd  -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro ♪
49.      bistrovídec  -dca m (ȋ) kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride? ♪
50.      bistrovíden  -dna -o prid. (í ȋ) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226