Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vid (201-225)



  1.      tankovídnost  tudi tenkovídnost -i [druga oblika tǝn] ž (í) knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske
  2.      tvíd  -a m () groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo
  3.      tvídast  -a -o prid. () ki je iz tvida: tvidast kostim, plašč / tvidasto blago
  4.      uvíd  -a m () glagolnik od uvideti: uvid zmote / te skrivnosti presegajo umski uvid / knjiga omogoča uvid v bistvo problema
  5.      uvídeti  -im dov.) knjiž. jasno spoznati, dojeti: uvideti resnico, zmoto; uvideti upravičenost zahteve; uvidel je, da ne bo uspel uvidévši zastar.: uvidevši, da je sogovornik naveličan, je umolknil
  6.      uvidévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od uvidevati: uvidevanje novih možnosti; uvidevanje resnice
  7.      uvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. jasno spoznavati, dojemati: uvidevati svoje napake, nove rešitve; vse bolj uvidevajo, da načrt ni uresničljiv uvidevajóč -a -e: uvidevajoč lastne napake, je postal prizanesljivejši; težko uvidevajoč človek
  8.      uvidéven  -vna -o prid., uvidévnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva: uvideven človek; biti uvideven do podrejenih / biti uvideven za napake koga // ki izraža, kaže dojemanje, razumevanje razlogov, potreb, želj koga drugega: uvideven molk; uvidevna prizanesljivost 2. knjiž. preudaren, pameten: kot uvideven voditelj takih zahtev ni upošteval uvidévno prisl.: uvidevno umolkniti
  9.      uvidévnost  -i ž (ẹ́) 1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame: duševni bolnik je brez prave uvidevnosti / uvidevnost za dokaze, razloge / narediti po svoji uvidevnosti 2. lastnost, značilnost uvidevnega človeka: hvaliti, poznati uvidevnost koga / biti komu hvaležen za uvidevnost
  10.      vsevíd  -a m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi
  11.      vsevídec  -dca m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem
  12.      vsevíden  -dna -o prid.) knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj / vsevidno oko / vsevidno sonce
  13.      vsevídnost  -i ž (í) knjiž. lastnost vsevidnega človeka: vsevidnost izkušenih ljudi
  14.      zavíd  -a m () zastar. zavist: izbruh zavida / reči kaj z zavidom
  15.      zavídanje  -a s (í) glagolnik od zavidati: iz vedenja sosedov je bilo čutiti zavidanje ● ekspr. doseči zavidanja vreden položaj, rezultat zelo dober, ugoden; ekspr. zavidanja vredna stopnja napredka zelo velika, visoka
  16.      zavídati  -am nedov. (í) čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi: vsi sosedje mu, star. ga zavidajo; zavidati komu srečo, uspeh; zavidati komu zaradi njegovih sposobnosti / zavidati komu za bogastvo ● ekspr. takega življenja mu nihče ne zavida zelo slabo živi; ekspr. ima tako ženo, da mu jo vsi zavidajo zelo dobro; zastar. zaradi storjene krivice zavidati koga sovražiti zavidajóč -a -e: gledali so ga, zavidajoč mu spretnost zavídan -a -o: od mnogih zavidana sreča
  17.      zavíden  -dna -o prid.) knjiž. 1. zavisten: zaviden človek / biti komu zaviden za uspeh / zaviden smeh; gledati koga z zavidnimi očmi 2. zelo dober, ugoden: imeti zaviden položaj // zelo velik, visok: zavidna stopnja razvoja zavídno prisl.: zavidno reči
  18.      zavídeti  -im dov.) star. začutiti zavist: zavideti komu bogastvo
  19.      zavidljív  -a -o prid., zavidljívejši ( í) 1. zavisten: zavidljivi sosedje / biti komu zavidljiv za kaj / zavidljive oči 2. ekspr. zelo dober, ugoden: priboriti si zavidljiv položaj; soba z zavidljivim razgledom; pri delu je dosegel zavidljive rezultate // zelo velik, visok: doseči zavidljiv uspeh; zavidljiva hitrost; naše šolstvo je doseglo zavidljivo raven zavidljívo prisl.: zavidljivo gledati; zavidljivo dobra kakovost izdelkov
  20.      zavidljívec  -vca m () ekspr. zavisten človek: zavidljivci jih obrekujejo
  21.      zavidljívost  -i ž (í) ekspr. zavistnost, zavist: zavidljivost sosedov / s svojim vedenjem je vzbudil zavidljivost
  22.      zavídnež  -a m () ekspr. zavisten človek: naš uspeh marsikaterega zavidneža moti
  23.      zavídnik  -a m () knjiž. zavisten človek: postal je velik zavidnik ● zastar. ima mnogo zavidnikov sovražnikov
  24.      zavídnost  -i ž (í) knjiž. zavistnost, zavist: zavidnost sodelavcev; ekspr. zelena zavidnost / čutiti zavidnost do koga
  25.      zemljevíd  -a m () papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu: brati zemljevid; obesiti, razgrniti zemljevid; poiskati kraj na zemljevidu; ravnati se po zemljevidu / zemljevid Slovenije ∙ publ. ta narod so hoteli izbrisati z zemljevida uničiti // s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: astronomski, geološki, meteorološki zemljevid; pren. zemljevid evropskih literatur ♦ geogr. politični zemljevid ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; navt. pomorski zemljevid ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA