Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vid (179-203)



  1.      razvídnica  -e ž () knjiž. razpredelnica, tabela: vpisati podatke v razvidnico; rast proizvodnje je prikazana v razvidnici
  2.      razvídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost razvidnega: razvidnost dokaza, odgovora / razvidnost pojavov / razvidnost njegovih namenov / knjiž. razvidnost načrta preglednost
  3.      revidènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž., redko pregledovalec, nadzornik: poročilo revidenta
  4.      revidírati  -am dov. in nedov. () 1. pregledati poslovanje, dokumente zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni: revidirati poslovanje; revidirati račune 2. pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: revidirati volilni imenik; revidirati učne načrte / revidirati šolski sistem // spremeniti kak dokument, besedilo glede na določene zahteve, potrebe: revidirati pogodbo / revidirati mnenje, sodbo o čem spremeniti revidíran -a -o: revidirani učbeniki
  5.      samovíd  -a m () zastar. neposredno ogledovanje, opazovanje: samovid je pomembnejši kot mrtva knjiga / poznati razmere iz samovida; iz samovida je že vedela, da kmetija propada
  6.      sebevídnost  -i ž (í) knjiž. samozavedanje: sposobnost sebevidnosti
  7.      slabovíden  -dna -o prid.) ki slabo vidi: slaboviden otrok; nosi očala, ker je slaboviden / slabovidno oko
  8.      slabovídnež  -a m () ekspr. slaboviden človek: slabovidnež si je nataknil očala, da bi prebral napis
  9.      slabovídnost  -i ž (í) očesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje očala
  10.      sprevíd  -a m () knjiž. spoznanje, dojetje: sprevid celotne problematike / analiza pomaga do jasnega sprevida ∙ knjiž. storiti kaj po lastnem sprevidu preudarku
  11.      sprevídenje  -a s () glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema
  12.      sprevídeti  -im tudi izprevídeti -im dov.) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve
  13.      sprevidévati  -am tudi izprevidévati -am nedov. (ẹ́) spoznavati, dojemati: sprevidevati potrebo po izobrazbi; počasi sprevideva, da bi bilo bolje ostati
  14.      sprevidévnost  -i ž (ẹ́) knjiž. razsodnost, pamet: ta človek nima prave sprevidevnosti; pomanjkanje sprevidevnosti
  15.      sprevídnost  tudi izprevídnost -i ž (í) star. preudarnost, razsodnost: njegova odlika je sprevidnost / politična sprevidnost
  16.      starovíden  -dna -o prid.) starostno daljnoviden: staroviden človek / starovidno oko
  17.      starovídnost  -i ž (í) starostna daljnovidnost: zaradi starovidnosti mora nositi očala
  18.      svídenje  -a s () knjiž. srečanje: svidenje je bilo prisrčno, veselo; želela si je skorajšnjega, zopetnega svidenja z njim / ob svidenju je zajokala; prim. nasvidenje
  19.      tajnovídec  -dca m () knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: intuitivnost tajnovidca
  20.      tajnovíden  -dna -o prid.) knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: tajnoviden poznavalec duševnosti
  21.      tajnovídnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost tajnovidnega: tajnovidnost genialnega moža / tajnovidnost intuicije
  22.      tankovíden  tudi tenkovíden -dna -o [druga oblika tǝn] prid.) knjiž. ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankoviden pisatelj
  23.      tankovídnost  tudi tenkovídnost -i [druga oblika tǝn] ž (í) knjiž. sposobnost človeka, ki zna natančno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske
  24.      tvíd  -a m () groba, težka volnena tkanina za športne suknjiče in plašče: kupiti svetlo rjav tvid; krilo, plašč iz tvida / ekspr. bila je v tvidu oblečena v tvidasto oblačilo
  25.      tvídast  -a -o prid. () ki je iz tvida: tvidast kostim, plašč / tvidasto blago

   54 79 104 129 154 179 204 229 254 279  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA