Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

vid (1.376-1.400)


  1.      patruljírati  -am nedov. (ȋ) sistematično opazovati, pregledovati položaj, stanje na določenem področju: s tanki so patruljirali ceste; patruljirati ob meji ∙ pog. vsak dan je patruljiral pred njihovo hišo, da bi jo videl hodil, oprezal ♪
  2.      pazíti  in páziti -im nedov. (ȋ á ȃ) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti // imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica 2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje 3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pismenega izdelka / kot ukaz psu pazi 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo 5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel ● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika pazíti se in páziti se 1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka pazèč -éča -e: stal je negibno, pazeč na vsak šum ♪
  3.      péd  -í ž, daj., mest. ed. pédi in pêdi (ẹ̑) 1. nekdaj dolžinska mera, približno 20 cm: štiri pedi dolga plošča / pšenica je zrasla že za ped visoko; palico je držal ped pred zgornjim koncem 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: vsaka ped zemlje je bila obdelana; bojevali so se za vsako ped zemlje ● ekspr. niti za ped se ni premaknil skoraj nič; ekspr. videlo se ni niti za ped popolnoma nič; ekspr. ped za pedjo sta lezla svojo pot zelo počasi ♪
  4.      pedagógika  -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko ♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete ♪
  5.      pedagogizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj pedagoške vidike, navadno v preveliki meri: pisatelj v svojem delu preveč pedagogizira ♪
  6.      pêle-mêle  -a [pêlmêl] m, tudi neskl. (ȇ-ȇ) knjiž., ekspr. mešanica, zmes: na odru smo videli stilni pêle-mêle; neskl. pril.: glasbeni pêle-mêle program ♪
  7.      percépcija  -e ž (ẹ́) 1. psih. čutno dojemanje predmetnega sveta; zaznavanje: pomanjkljiva percepcija; percepcija besed, govora, slike; percepcija prostora / slušna, vidna percepcija 2. nav. mn., knjiž. zaznava, vtis: umetnikova izpoved dojetih percepcij ♪
  8.      periódičnost  -i ž (ọ́) značilnost periodičnega, občasnost: periodičnost življenjskih pojavov; proučevati periodičnost potresov / periodičnost v ponavljanju gospodarskih kriz je zelo vidna ♪
  9.      periskóp  tudi periskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) teh. optična priprava za opazovanje predmeta, ki je navadno nad neposrednim vidnim poljem opazovalca: gledati skozi periskop / periskop podmornice ♪
  10.      perspektíva  -e ž (ȋ) 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv ● publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti ♪
  11.      pések  -ska m (ẹ́) drobni, nesprijeti delci kamnin, zlasti kremena: kopati, sejati, voziti pesek; posipavati poledenele ceste, blatne steze s peskom; bel, grob, oster, sipek pesek; ima denarja kot peska / puščavski, rečni pesek / kremenov, marmorni pesek / zrna peska // nav. ekspr. peščena tla: zvleči čoln na pesek; ležati, sončiti se na pesku; reka je presahnila v pesku / otroci delajo rove v pesek // geogr., v zvezi živi pesek peščeni delci, navadno v večji količini, ki se zaradi delovanja vetra, vode premikajo z enega mesta na drugo: kraje, polja ogroža živi pesek; zaustaviti živi pesek z nasadi; sipine živega peska / močvirje in živi pesek ● ekspr. njegovo dejanje, govorjenje je samo pesek v oči s svojim dejanjem, govorjenjem si prizadeva prikriti, zamegliti komu resnico, navadno zanj neprijetno; ekspr. metati komu pesek v oči prizadevati si prikriti, zamegliti komu resnico; knjiž., ekspr. njegova zagnanost se je iztekla v pesek je popustila, izginila; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; knjiž. svojo filozofijo, svoj načrt gradi na pesku na osnovi, ki ni dovolj zanesljiva, trdna ◊ med. ledvični pesek trde, pesku podobne tvorbe iz snovi, ki so v seču; metal. livarski pesek za izdelavo form, navadno kremenov; mont. tekoči ali živi pesek z vodo prepojen pesek v zemeljski skorji, ki pod pritiskom zasipava rove, jaške; petr. zlatonosni pesek ki vsebuje zrna, drobce zlata; teh. steklarski pesek kremenov pesek za izdelavo, obdelavo stekla ♪
  12.      pesimíst  -a m (ȋ) kdor vidi vse v življenju slabše, kot je, črnoglednež: pesimistom se je zdel načrt neizvedljiv; pesimist in optimist / glede tega sem velik pesimist sem zelo pesimističen ♪
  13.      pesimístičen  -čna -o prid. (í) ki vidi vse v življenju slabše, kot je: pesimističen človek; glede uspeha je preveč pesimističen / obšle so ga pesimistične misli; pesimistično govorjenje, ravnanje ∙ ekspr. podatki so pesimistični kažejo, napovedujejo nekaj slabega, neugodnega pesimístično prisl.: ne glej na življenje tako pesimistično; pesimistično presojati položaj ♪
  14.      pesják  -a [pǝs] m (á) 1. zaprt, ograjen prostor za pse: odpreti pesjak; kupci so se gnetli pred pesjaki // slabš. tesen, zaprt prostor sploh: iz tega pesjaka se morate izseliti; ne da se živeti v takem pesjaku 2. nav. ekspr. pasja hišica, pasja uta: narediti, zbiti pesjak; pes se je cvileč umaknil v pesjak / slabš. saj nisi kupil hiše, ampak pesjak 3. ekspr., redko (velik) pes: ne približuj se preveč temu pesjaku, saj vidiš, kako renči 4. redko rejec psov: kupiti psa od znanega pesjaka ♪
  15.      pésmica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od pesem: rad bere pesmice; svoje prve pesmice je objavil v mladinskem listu; pisati pesmice; šaljiva, zabavljiva pesmica / pesmice za otroke / zapeti pesmico; melodija pesmice / žvižgal si je veselo pesmico melodijo / pesmica slavca, škrjančka ● ekspr. take pesmice kar komu drugemu poj ne verjamem ti tega, kar pripoveduješ; ekspr. bomo videli, kakšen bo konec te pesmice kako se bo to končalo; kaj se bo s takim govorjenjem, ravnanjem doseglo ♪
  16.      péstovati  -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
  17.      péšanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od pešati: pešanje je pri njem hitro napredovalo / duševno, telesno pešanje / pešanje vida / pešanje discipline ♪
  18.      péšati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje: videl je, da zasledovalci pešajo; ker je bila pot zelo strma, so začeli pešati 2. postajati slab, onemogel: oče vse bolj peša; zadnje leto je vidno pešal / ekspr. drevo je začelo pešati 3. nav. ekspr. izgubljati popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu peša / telesne moči so mu pešale; zdravje mu peša // nav. 3. os. postajati manj sposoben za (zadovoljivo) opravljanje svoje funkcije: z leti oči pešajo; srce mu je začelo pešati 4. ekspr. postajati manj močen, intenziven: disciplina, vnema peša / njena ljubezen peša ◊ lingv. raba besede peša beseda se uporablja glede na kak sinonim čedalje redkeje pešajóč -a -e: pustil je pešajoče sopotnike daleč za seboj; pešajoča ljubezen ♪
  19.      péšec  -šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec ♪
  20.      petelíniti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. domišljavo, oblastno hoditi, stopati: glej ga, domišljavca, kako petelini proti domu 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že spet petelini okrog tvoje sestre petelíniti se 1. ponašati se, postavljati se: v naši hiši se ne boš tako petelinil; nehaj se peteliniti, tudi drugi še kaj vedo; peteliniti se pred kom / peteliniti se v novi obleki / če bi ti vedela, kam grem, se je petelinil / peteliniti se s svojimi zmagami bahati se / v mestu so se petelinili okupatorji // delati se pogumnega, junaškega: kaj se boš petelinil, saj te poznamo; doma se petelini, tu je pa tako boječ 2. razburjati se, vznemirjati se: petelini se, kadar boš upravičen 3. biti zelo viden, opazen: na njegovem klobuku se petelini velik krivec ♪
  21.      pezdír  -ja m (ȋ) oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken: izpod trlice se je drobil pezdir; otresti pezdir s predpasnika / laneni, konopljeni pezdir ∙ bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  22.      píčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od pika: na papir je napisal veliko pičic; črno blago z drobnimi zelenimi pičicami; visoko v zraku je bila ptica videti kot majhna pičica / pičica na i / niti pičice ti ne povem / vse do pičice je pozabil ♪
  23.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  24.      píkčast  -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima pike: pikčast ptič; pikčasta ruta, srajca; belo pikčasta bluza; ekspr. nebo je bilo pikčasto od zvezd / ekspr. od bolh je bil ves pikčast po vratu opikan 2. ki je iz pik: pikčasta črta ◊ zool. pikčasto oko preprosto oko nekaterih žuželk z vidnimi čutnicami ob dnu kožne jamice píkčasto prisl.: pikčasto nanašati barve na platno ♪
  25.      píkica  -e ž (í) manjšalnica od pika: obraz je bil poln rjavih pikic; bele pikice na temni podlagi; v daljavi so se videli otroci kakor črne pikice / pozabil si napraviti pikico na i / niti pikice torte mu ni dal / vse do pikice si je zapomnil ♪

   1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA