Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
vice (1196) 
- více víc ž mn. (ȋ ȋ) 1. v krščanstvu kraj, kjer omejen čas trpijo duše še ne zveličanih: trpljenje duš v vicah; pekel, vice in nebesa / priti v vice; trpi kakor duša v vicah zelo ∙ star. jemati duše iz vic v krščanskem okolju z molitvami, dobrimi deli jih reševati posmrtnega trpljenja ♦ rel. časovno omejeno posmrtno trpljenje tistih, ki še niso zveličani 2. ekspr. neprijetno, neugodno stanje: mislila je, da bo pri njem našla nebesa, pa ima vice / vsakdo mora skozi te vice ♪
- vice... ali více... predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje a) doseganja za stopnjo nižjega družbenega, službenega položaja: viceadmiral, viceprefekt, viceprezident b) namestništva: viceguverner, viceregent ♪
- víceadmirál -a m (ȋ-ȃ) vojaški čin v mornarici, za stopnjo nižji od admirala, ali nosilec tega čina: napredovati v viceadmirala ♪
- vicedóm -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu namestnik deželnega kneza: urad vicedoma / deželni vicedom ♪
- vicedómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vicedome: vicedomski urad / vicedomski arhiv ♪
- víceguvernêr -ja m (ȋ-ȇ) namestnik guvernerja: viceguverner banke ♪
- vícekónzul -a m (ȋ-ọ̑) namestnik konzula: imenovan je bil za vicekonzula ♪
- vícešampión -a m (ȋ-ọ̑) publ. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže drugo mesto: postati vicešampion / vicešampion državnega prvenstva ♪
- více vêrsa [verza] prisl. (ȋ-ȇ) knjiž. nasprotno, narobe: kapital kroži kot blago, nato kot denar in vice versa ♪
- bíbavičen -čna -o (ȋ) pridevnik od bibavica: bibavični tokovi ♪
- bradavíčen -čna -o prid. (ȋ ȋ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic ♪
- búkvice -vic ž mn. (ū ȗ) manjšalnica od bukve: drobne bukvice / mašne bukvice molitvenik / poselske bukvice v stari Avstriji dokument z osebnimi podatki in podatki o pristojnosti in delu posla, služabnika ♪
- cvíček -čka m (ȋ) lahko kiselkasto rdeče dolenjsko vino: jedli so kranjske klobase in pili cviček; kozarec cvička // star. zelo kislo vino: vino pa je bilo cviček, da najstarejši ljudje niso pomnili take kislice (J. Trdina) ♪
- črvíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od črv(ič): v siru so mrgoleli drobni črvički; ptice iščejo, pobirajo črvičke / črviček žalosti se ji je prikradel v srce 2. ekspr. majhen, nebogljen otrok: kdo bo skrbel za črvička brez matere; prosila je zase in za svojega malega črvička ♪
- črvíčenje -a s (ȋ) glagolnik od črvičiti: črvičenje po trebuhu ♪
- dávičen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na davico: davični bacil / davični bolnik ♪
- dremávičen -čna -o prid. (ȃ) tak kot v dremavici: dremavičen sen ♪
- duhovíčenje -a s (ȋ) glagolnik od duhovičiti: duhovitost romana se je v scenariju spremenila v duhovičenje; kosajo se v besedičenju in duhovičenju; izgubljati čas z duhovičenjem; plitvo, prazno, prisiljeno, puhlo duhovičenje / salonsko duhovičenje ♪
- glavíčen tudi glávičen -čna -o prid. (ȋ ȋ; á) nanašajoč se na glavico: glavični nastavek priprave ♦ anat. glavični sklep sklep s sklepno glavico; med. glavična lega ploda v maternici lega z glavo navzdol ♪
- glívičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na glivice: glivični trosi ♦ agr. rastlinske glivične bolezni; med. glivično obolenje obolenje kože ali notranjih organov, ki ga povzročijo glivice ♪
- ílovičen -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja ♪
- írhovice -vic ž mn. (í ȋ) nar. irhaste hlače: nositi, obleči irhovice; fantje v kratkih irhovicah ♪
- kápavičen -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na kapavico; gonoroičen: kapavični izcedek / kapavični bolnik ♪
- klavičémbalo tudi klavicémbalo -a [-če-] m (ẹ̑) muz. čembalo: od časa do časa udari na klavičembalo ♪
- kóvičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
